![\"\"](\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2018\/06\/photo_42_FF_UL.jpg\")
<\/a>Dr. Ernesto Priego<\/strong>, City University of London, je v svoji predstavitvi<\/a> med drugim opozoril na visoke zneske, ki jih univerze pla\u010dujejo, da bi svojim raziskovalcem in \u0161tudentom omogo\u010dile dostop do znanstvenih publikacij. Na univerzah nastajajo rezultati, ki jih raziskovalci \u00bbpodarijo\u00ab zalo\u017enikom, zalo\u017eniki pa jih potem prodajo univerzitetnim knji\u017enicam. \u00bbTo ni razumno\u00ab, je bil kriti\u010den, dr. Priego. V nadaljevanju je predstavil alternativni model subvencioniranja v krogu partnerskih knji\u017enic, ki ga razvijajo v obliki platforme Open Library of Humanities<\/a>.<\/p>\n Pierre Mounier<\/strong>, iz Ecole des Haute Etudes en Sciences Sociales je predstavil OPERAS<\/a>, evropsko e-infrastrukturo za odprto dostopne publikacije v dru\u017eboslovju in humanistiki, katere namen je predvsem prese\u010di obstoje\u010do razdrobljenost zalo\u017enikov v akademski sferi, ki jih delijo razli\u010dni poslovni modeli, druga orodja in velike razlike v organiziranosti in velikosti posameznih organizacij. In sicer na na\u010din, da se v svetu prevlade komercialnih zalo\u017enikov poenotijo in se pove\u017eejo z raziskovalci in knji\u017enicami.<\/p>\n Martin Donnelly<\/strong>, Digital Curation Centre in projekt FOSTER, University of Edinburgh, je v svoji<\/a> predstavitvi opozoril na pomen ustreznega razumevanja pojma \u00bbpodatki\u00ab v humanistiki. \u010ce je v t. i. trdih znanostih bolj ali manj jasno, da govorimo o meritvah, ki jih obi\u010dajno bele\u017eijo stroji, se v humanistiki nemalokrat spra\u0161ujemo, kaj sploh so podatki. O tem je treba temeljito misliti in razpravljati, ko se pripravljajo politike odprte znanosti na podro\u010dju humanistike.<\/p>\n V nadaljevanju so vabljeni govorci predstavili primere dobrih praks v slovenskem humanisti\u010dnem in dru\u017eboslovnem okolju. Dr. Matev\u017e Rudolf<\/strong> in mag. Eva Vrbnjak<\/strong>, Znanstvena zalo\u017eba Filozofske fakultete, sta predstavila \u00bbSlovenski primer dobre prakse na podro\u010dju odprtega dostopa v humanistiki (Open Journal System, Open Monograph Press)<\/a>\u00ab. Dr. Darja Fi\u0161er<\/strong>, Filozofska fakulteta UL in CLARIN, je predstavila \u00bbCLARIN in odprti podatki v humanistiki<\/a>\u00ab. Mag. Irena Vipavc Brvar<\/strong> in dr. Sonja Bezjak<\/strong>, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov, pa sva predstavili 20 let prakse na podro\u010dju dostopa do raziskovalnih podatkov<\/a>, kot ga izvajamo v ADP.<\/p>\n V zaklju\u010dnem delu je sledila \u0161e okrogla miza z naslovom Kako vzpostaviti odprti dostop v slovenskem akademskem zalo\u017eni\u0161tvu in raziskovalnem delu?<\/em> V razpravi so sodelovali dr. Ernesto Priego, City University of London, Pierre Mounier, projekta OPERAS in HIRMEOS, dr. J\u00f3zsef Gy\u00f6rk\u00f6s<\/strong>, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, dr. Meta Dobnikar<\/strong>, Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in \u0161port RS ter dr. Matev\u017e Rudolf, Znanstvena zalo\u017eba Filozofske fakultet.<\/p>\n Predstavitve in posnetki predavanj so dostopni na spletni strani prireditve<\/a>.<\/p>\n