{"id":5690,"date":"2018-05-16T09:19:07","date_gmt":"2018-05-16T07:19:07","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=5690"},"modified":"2018-05-16T11:45:04","modified_gmt":"2018-05-16T09:45:04","slug":"napredne-raziskovalne-metode-kako-analizirati-druzbene-procese","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2018\/05\/16\/napredne-raziskovalne-metode-kako-analizirati-druzbene-procese\/","title":{"rendered":"Napredne raziskovalne metode: Kako analizirati dru\u017ebene procese?"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Maja Dolinar<\/em><\/p>\n

Na Oxfordu je med 19. in 23. marcem 2018 potekala pomladna \u0161ola Naprednih raziskovalnih metod<\/a>, ki jo je organiziral Oddelek za politiko in mednarodne odnose Univerze na Oxfordu. Odvijale so se razli\u010dne delavnice, ki so pokrivale tehnike kvalitativne in kvantitativne analize podatkov, poudarek pa je bil \u0161e zlasti na uporabi me\u0161anih raziskovalnih metod. Pomladne \u0161ole se je udele\u017eila tudi sodelavka ADP, ki vam je \u017ee predstavila, kako uporabiti prostorske podatke<\/a> v dru\u017eboslovni analizi, v pri\u010dujo\u010dem prispevku pa podrobneje predstavlja metodo Sledenja procesu.<\/p>\n

Kako analizirati dru\u017ebene procese?<\/strong><\/p>\n

V raziskovanju velja, da kvalitativni raziskovalci dajejo manj poudarka na iskanju vzorcev soodvisnosti med spremenljivkami in da dajejo prednost analizi procesov, ki vodijo k specifi\u010dnim rezultatom. Zaradi omejenega \u0161tevila primerov, ki jih obi\u010dajno raziskujejo kvalitativni raziskovalci (\u0161tevilo opazovanj je po navadi premajhno, da bi omogo\u010dilo splo\u0161no sklepanje o razmerjih med spremenljivkami znotraj populacije), izhaja najmo\u010dnej\u0161a empiri\u010dna podlaga za oblikovanje veljavnih vzrokov iz analize vzro\u010dnih procesov. Poleg tega standardi dobre razlage v kvalitativnih raziskavah zahtevajo, da raziskovalci dokumentirajo vzro\u010dne verige in mehanizme, ki povezujejo neodvisne in odvisne spremenljivke. To je mogo\u010de storiti le z analizo znotraj primera. Analiza vzro\u010dnih procesov znotraj primera nam omogo\u010da, da ugotovimo \u010dasovno in vzro\u010dno povezanost ter da preizkusimo teorije, ki nakazujejo na vzro\u010dne verige in mehanizme. To tehniko imenujemo metoda \u00bbsledenja procesu\u00ab.<\/p>\n

\"\"
Slika 3: Primer uporabe metode sledenja procesu: ali demokracija privede do miru? (Beech in Pedersen, 2014).<\/em><\/figcaption><\/figure>\n

Sledenje procesu pa je ve\u010d kot le opisovanje dogodkov, kot si sledijo v vrstnem redu, kar ka\u017ee na zaporedje, ki vodi od vzroka do izida. Za uspe\u0161no uporabo te metode je potrebno razumeti naravo vzro\u010dnih mehanizmov in filozofske temelje \u00bbmehani\u010dnih\u00ab dru\u017ebenih razlag, \u010demur smo posvetili \u0161e posebno pozornost na delavnici. Prav tako je potrebno razlikovati med pojasnjevalnimi, stopni\u010dastimi teorijami o vzro\u010dnih procesih, ki zahtevajo strogo sledenjem procesom, in tistimi, ki se osredoto\u010dajo na napovedi stalnih pojavljanj. Iz teorij mora raziskovalec izlu\u0161\u010diti opazne posledice, ki nakazujejo na vzro\u010dne verige in mehanizme in tako empiri\u010dno preu\u010diti te posledice. Metodo sledenja procesu lahko tako definiramo kot skupino opisnih sklepov o prisotnosti razli\u010dnih sestavnih delov hipoteze vzro\u010dne verige, ki skupaj in v kombinaciji z bogatim znanjem o kontekstu, ustreznimi dokazi (literatura) in orodji logike, zagotavljajo vzvod za ugotavljanje vzro\u010dne poti, s katero X ustvari Y.<\/p>\n

Metoda temelji na uporabi Bayesove logike, ki jo ponazarja spodnja formula:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Imenovalec predstavlja verjetnost, da je hipoteza veljavna glede na poznavanje konteksta, obstoje\u010dih dokazov in raziskoval\u010deve intuicije. \u0160tevec pa predstavlja verjetnost, da najdemo dokaze, ki spodbijajo veljavnost hipoteze, se pravi dokaze, ki dokazujejo, da je hipoteza napa\u010dna. Formula tako prikazuje odnos med tem, kar mislimo, da dr\u017ei, pred samim zbiranjem podatkov, in kvaliteto podatkov, ki jih zberemo.<\/p>\n

Kot primer oblikujmo hipotezo, da vede\u017eevalec pravilno napoveduje prihodnost. Na\u0161 vede\u017eevalec nam napove naslednje: \u00bbNocoj bo\u0161 na sprehodu sre\u010dal_a tujca.<\/em>\u00ab Glede na na\u0161e poznavanje konteksta, na\u0161ih preteklih izku\u0161enj in dokazov sklepamo, da se zdi enako verjetno, da je hipoteza bodisi veljavna bodisi napa\u010dna, saj je vede\u017eeval\u010deva napoved zelo ohlapna. Zgolj zaupanje, da bo temu tako, \u0161e ne more bistveno pove\u010dati na\u0161ega zaupanja v zastavljeno teorijo, da vede\u017eevalec pravilno napoveduje prihodnost.<\/p>\n

\u010ce vede\u017eevalec spremeni svojo napoved oz. jo podkrepi z dodatnimi podrobnostmi: \u00bbNocoj bo\u0161 na sprehodu na Dunajski cesti sre\u010dal_a tujca s tremi brki, ki bo nosil vijoli\u010dast pla\u0161\u010d.<\/em>\u00ab, pa se na\u0161e zaupanje v veljavnost hipoteze bistveno zmanj\u0161a, saj je sprehod mimo tujca s temi zna\u010dilnostmi glede na na\u0161e poznavanje konteksta, pretekle izku\u0161nje in dokaze malo verjeten, \u010de je vede\u017eevalec zgolj \u0161arlatan. V primeru, da pri na\u0161em zbiranju podatkov naletimo na tovrstne zelo specifi\u010dne dokaze (da v populaciji prebivalcev Ljubljane naletimo na osebo s temi zna\u010dilnostmi), lahko bistveno pove\u010damo zaupanje v svojo hipotezo:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Metoda sledenja procesu v dru\u017eboslovnih vedah deluje tako, da sledi vsem opaznim posledicam teorije in odvisne spremenljivke. Ko prepoznamo te opazne posledice (zlasti, kako neodvisna spremenljivka teorije povzro\u010da vnaprej dolo\u010dene spremembe v odvisni spremenljivki), jih lahko nato preizkusimo \u0161e empiri\u010dno, npr. z metodo elitnih intervjujev, pa tudi z drugimi metodami analize podatkov.<\/p>\n

Metoda se pogosto uporablja za dopolnitev primerjalnih \u0161tudij primerov, saj se s sledenjem vzro\u010dnega procesa neodvisne spremenljivke, ki je zanimiva za odvisno spremenljivko, lahko izklju\u010di morebitne intervencijske spremenljivke, v primerih, ki niso popolno primerljivi. To lahko ustvari mo\u010dnej\u0161o podlago za oblikovanje vzro\u010dne pomembnosti ostalih neodvisnih spremenljivk.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vir:
\nBeach, D. & B. Pedersen (2012). Process Tracing Methods: Foundations and Guidelines<\/em>. New York: Cambridge University Press. Chapters 5 & 6.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sodelavka ADP, ki se je udele\u017eila pomladne \u0161ole Naprednih raziskovalnih metod, ki jo je organiziral Oddelek za politiko in mednarodne odnose Univerze na Oxfordu, v prispevku podrobneje predstavlja predstavi metodo Sledenja procesu.<\/p>\n","protected":false},"author":1048,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,136],"tags":[],"class_list":["post-5690","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-uporabnik"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5690","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1048"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5690"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5690\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5710,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5690\/revisions\/5710"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5690"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5690"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5690"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}