{"id":5423,"date":"2018-03-12T11:52:41","date_gmt":"2018-03-12T10:52:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=5423"},"modified":"2018-03-14T08:41:00","modified_gmt":"2018-03-14T07:41:00","slug":"fosdem-najvecja-konferenca-razvijalcev-prostega-in-odprtokodnega-programja-v-evropi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2018\/03\/12\/fosdem-najvecja-konferenca-razvijalcev-prostega-in-odprtokodnega-programja-v-evropi\/","title":{"rendered":"FOSDEM – najve\u010dja konferenca razvijalcev prostega in odprtokodnega programiranja v Evropi"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: dr. Samo Peni\u010d, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Konferenca FOSDEM je 2-dnevni dogodek, ki ga vsako leto organizirajo na univerzi Universit\u00e9 Libre de Bruxelles <\/em>v Belgiji. Prvi\u010d je bila konferenca izvedena leta 2001 pod imenom OSDEM (Open source developers of Europe meeting<\/em>), vendar se je \u017ee naslednje leto preimenovala v FOSDEM (Free and Open source developers of Europe meeting<\/em>) na pobudo Richarda Stallmana, vodje gibanja za prosto programje.<\/p>\n

S pojmom odprta koda (Open Source<\/em>) ozna\u010dujemo stvari, katerih ustroj je viden vsem in ne samo tistim, ki so neposredno vpleteni v proces njihove izgradnje. Poleg tega, da je s tem omogo\u010den uvid v delovanje stvari, jo lahko tudi spreminjamo in prilagajamo svojim potrebam ali izbolj\u0161ujemo v korist skupnosti. Odprta koda prihaja iz ra\u010dunalni\u0161kih krogov, kjer koda predstavlja \u010dloveku berljivo obliko ra\u010dunalni\u0161kega programa, vendar se je izraz prijel tudi na podro\u010djih, ki niso nujno povezana z ra\u010dunalniki.\u00a0 Odprtokodno gibanje (Open-source Software Movement<\/em>)\u00a0 v svetu programske opreme se je razvilo leta 1998, kot posebna veja nekega drugega gibanja – gibanja za prosto programje (Free Software Movement<\/em>), ki pa obstaja \u017ee iz osemdesetih let. Razlika med njima je predvsem v odnosu do lastni\u0161ke (proprietary<\/em>) programske opreme. Gibanje za prosto programje se zavzema za programsko opremo in njeno prosto dostopnost kot \u010dlovekovo pravico, kjer je vsaka oblika zapiranja lastni\u0161ke programske opreme neeti\u010dna in nepravi\u010dna. Odprtokodno gibanje je bolj \u00bbpopustljivo\u00ab in usmerja svoje mo\u010di v pribli\u017eevanje odprte kode uporabnikom ter njeno ume\u0161\u010danje v poslovni prostor, poudarja prednosti razvojne metodologije odprte kode, hkrati pa dovoljuje razvoj lastni\u0161ke programske opreme. Dostikrat na razliko med izrazoma prost<\/em> in odprtokoden<\/em> neupravi\u010deno kar pozabimo.<\/p>\n

\"\"
\u010cakanje na prosto mesto v predavalnici (Foto: Samo Peni\u010d)<\/figcaption><\/figure>\n

FOSDEM je tako najve\u010dja konferenca razvijalcev prostega in odprtokodnega programja v Evropi. Je brezpla\u010dna in odprta do te mere, da ni potrebna niti registracija na dogodek ali na posamezna predavanja. V dveh dneh se zvrsti veliko \u0161tevilo predavanj najrazli\u010dnej\u0161ih tematik. \u010ceprav je v osnovi konferenca primarno \u0161e vedno namenjena razvijalcem programja, pa se dana\u0161nja dru\u017eba sre\u010duje z ogromno vpra\u0161anji na temo odprtih podatkov, odprtih formatov, pravne podlage za deljenje odprtih podatkov in drugih problemov, ki jih konferenca tega kova ne more zaobiti. Tudi leto\u0161nja konferenca FOSDEM 2018, ki se je zgodila 3. in 4. februarja, ni razo\u010darala z naborom zanimivih predstavitev sodobnih tehnolo\u0161kih re\u0161itev, hkrati pa je izpostavila \u0161e nere\u0161ena in nova vpra\u0161anja povezana s pravnim vidikom deljenja odprte kode in odprtimi formati.<\/p>\n

Dogodek je bila poln razvijalcev programske in strojne opreme, poslovne\u017eev, \u0161tudentov, pravnikov in ostalih obiskovalcev. V 33 predavalnicah je vzporedno teklo 8 splo\u0161nih in 42 razvojno orientiranih sekcij. Bojazen, da ne bi mogel udele\u017eenec najti zanimivega predavanja zase v kak\u0161ni sekciji, je bila tako odve\u010d. Pravzaprav je dilemo predstavljala prevelika izbira zanimivih tem, ki so se odvijale so\u010dasno. Prestavljanje med razli\u010dnimi predavalnicami je bilo v\u010dasih te\u017eko, \u010de \u017ee ne nemogo\u010de, saj je bila pred nekaterimi vrati v predavalnico vrsta \u010dakajo\u010dih. Ker so organizatorji predavanja snemali in predvajali v \u017eivo na spletu, je bilo mo\u017eno predavanja spremljati kar na svojih prenosnikih na stopni\u0161\u010dih fakultet. Predavanja so zbrana in dostopna na spletni strani https:\/\/video.fosdem.org\/2018\/<\/a> tudi po zaklju\u010dku konference.<\/p>\n

Poleg predavanj je konferenco popestril spremljajo\u010di program. V predprostorih predavalnic so podjetja predstavila svoje odprtokodne produkte. Organizacije, ki promovirajo odprto kodo, so delile promocijski material in predstavljale svoje programe. Prisotne so bile celo nekatere pogosteje zastopane distribucije operacijskega sistema Linux. Podjetja, ki so finan\u010dni podporniki odprte kode, so pri\u0161la to tudi povedati z nalepkami, brezpla\u010dnimi majicami, \u00bbodprtim pivom\u00ab in zaposlitvenimi prilo\u017enostmi. Med obiskovalce so poslala tudi svoje lovce na glave ter zasula oglasne deske s ponudbami za delo na odprtokodnih projektih po Evropi.\u00a0 Ker predstavlja konferenca tudi mo\u017enost sre\u010danja med razvijalci projektov v \u017eivo, se je poleg konference odvilo \u0161e preko 20 razvojnih sestankov in dru\u017eabnih dogodkov, na katerih so se razvijalci, ki se sicer pogovarjajo preko elektronskih kanalov, sre\u010devali in spoznavali med seboj.<\/p>\n

\"\"
Oglasna deska s ponudbami za delo (Foto: Samo Peni\u010d)<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Razstavni prostor distribucije Gentoo (Foto: Samo Peni\u010d)<\/figcaption><\/figure>\n
\"\"
Nekateri so konferenco spremljali kar na svojih prenosnikih (Foto: Samo Peni\u010d)<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"
Key Signing Party (Vir: Commons Wikimedia)<\/figcaption><\/figure>\n

Ker je konferenca vseeno prete\u017eno ra\u010dunalni\u0161ko obarvana, so organizatorji poskrbeli tudi za mo\u017enost opravljanja izpitov mednarodno priznanih certifikatov razli\u010dnih stopenj znanja operacijskega sistema Linux. Zabaven dogodek za ra\u010dunalni\u0161ke privr\u017eence in varnostno osve\u0161\u010dene uporabnike ra\u010dunalnikov pa je zagotovo Key Signing Party<\/em>, ki spominja na kak\u0161en organiziran dogodek hitrih zmenkov. Udele\u017eenci se med sabo identificirajo z uradnim osebnim dokumentom in si izmenjajo podatke o enkripcijskih klju\u010dih GPG (GNU privacy guard<\/em>) – neke vrste digitalnih certifikatov. Klju\u010di so uporabni za elektronsko podpisovanje dokumentov ali elektronske po\u0161te ter za njihovo enkripcijo.\u00a0Zato, ker si klju\u010de izdela vsak sam in za njihovo verodostojnost ne jam\u010di nobene centralizirana entititeta (dr\u017eava ali kak\u0161en drug izdajatelj) je pomembno, da jih s svojimi klju\u010di podpi\u0161e ve\u010dje \u0161tevilo uporabnikov. \u010ce nam pride pod roke klju\u010d, ki smo ga podpisali sami ali kdo izmed na\u0161ih prijateljev, potem smo lahko prepri\u010dani, da je klju\u010d varen in res pripada osebi, katera trdi da je njen. S tem raz\u0161irijo mre\u017eo zaupanja svojih klju\u010dev, kar je klju\u010dnega pomena za varnost decentraliziranega sistema GPG.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V za\u010detku februarja 2018 je v Belgiji potekala najve\u010dja konferenca razvijalcev prostega in odprtokodnega programja v Evropi \u2013 FOSDEM. Dvodnevna konferenca je ponudila \u0161tevilni nabor zanimivih tem ter pester spremljajo\u010di program. Ve\u010d v nadaljevanju pi\u0161e dr. Samo Peni\u010d.<\/p>\n","protected":false},"author":1051,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-5423","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5423","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1051"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5423"}],"version-history":[{"count":26,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5423\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5447,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5423\/revisions\/5447"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5423"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5423"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5423"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}