{"id":5066,"date":"2017-12-13T09:00:41","date_gmt":"2017-12-13T08:00:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=5066"},"modified":"2017-12-22T12:02:13","modified_gmt":"2017-12-22T11:02:13","slug":"ocetje-med-sluzbo-in-skrbjo-za-otroke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/12\/13\/ocetje-med-sluzbo-in-skrbjo-za-otroke\/","title":{"rendered":"O\u010detje med slu\u017ebo in skrbjo za otroke"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161eta<\/em>:\u00a0dr. \u017diva Humer, Mirovni in\u0161titut in dr. Janez \u0160tebe, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov<\/em><\/p>\n

V raziskavi o sodobnem o\u010detovstvu in vplivu pla\u010dane zaposlitve na skrb za otroke nas je zanimalo, kaj zaposlenim o\u010detom pomeni o\u010detovstvo in kako usklajujejo delo in dru\u017eino.<\/p>\n

Zbiranje podatkov<\/strong><\/h3>\n

Raziskava je potekala med marcem in aprilom 2015, v okviru projekta \u00bbO\u010detje in delodajalci v akciji \u2013 ODA\u00ab (2015-2016, Program Norve\u0161ki finan\u010dni mehanizem). Raziskavo sta izpeljala Mirovni in\u0161titut in Fakulteta za dru\u017ebene vede, kjer so v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov tudi izvedli spletno anketo.<\/p>\n

Anketa je potekala od 12. 3. do 21. 4. 2015 in je zajela o\u010dete na ozemlju Slovenije, ki imajo otroke, mlaj\u0161e od 18 let.\u00a0 Vzorec je prilo\u017enostni, oblikovan\u00a0 na podlagi vabil, razposlanih s strani sodelavcev in sodelavk projekta po formalnih in neformalnih mre\u017eah ter dru\u017ebenih omre\u017ejih.<\/p>\n

Spodaj je primer vabila, ki smo ga razpo\u0161iljali:<\/p>\n\n\n\n
<\/td>\n\n

Spo\u0161tovani,<\/em><\/p>\n

V za\u010detku leta 2015 se je za\u010del izvajati projekt \u201cO\u010detje in delodajalci v akciji (ODA)\u201d, ki je sofinanciran iz Programa Norve\u0161ki finan\u010dni mehanizem 2009-2014.\u00a0 Projektno partnerstvo sestavljamo: Mirovni in\u0161titut, Fakulteta za dru\u017ebene vede (UL),\u00a0 Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in norve\u0161ki partner Reform \u2013 resource centre for men.<\/em><\/p>\n

S projektom \u201cO\u010detje in delodajalci v akciji\u201d odpiramo temo, kako mo\u0161ki usklajujejo delo in dru\u017eino ter s kak\u0161nimi ovirami se pri tem soo\u010dajo. V ospredje postavljamo: prvi\u010d, pomen in vlogo enakopravnega o\u010detovstva v dru\u017einskem \u017eivljenju. In drugi\u010d, medsebojno sodelovanje zaposlenih o\u010detov, delodajalcev in sindikatov pri razvoju novih mo\u017enosti usklajevanja dela in dru\u017eine, ki konkretno naslavljajo aktualne potrebe zaposlenih o\u010detov.<\/em><\/p>\n

V okviru projekta izvajamo spletno anketo z zaposlenimi o\u010deti <\/em>(povezava<\/a>). \u010ce ste mo\u0161ki in imate vsaj enega otroka v starosti do 18 let, vas vljudno vabimo k izpolnjevanju. Zanima nas va\u0161e razmi\u0161ljanje o o\u010detovstvu, kako vidite svojo vlogo pri skrbi za otroke in kako ob tem usklajujete dru\u017einsko in poklicno \u017eivljenje. <\/em><\/p>\n

Va\u0161i odgovori nam bodo v veliko pomo\u010d pri oblikovanju mo\u017enih ukrepov za la\u017eje usklajevanje dela in dru\u017eine ter priporo\u010dil za delodajalce. Upamo, da bodo ti ukrepi lahko koristili tudi vam.<\/em><\/p>\n

Ker bi radi v anketo vklju\u010dili \u010dim ve\u010d o\u010detov, vas vljudno prosimo, da to sporo\u010dilo po\u0161ljete va\u0161im prijateljem, znancem, sodelavcem in ostalim morebitnim zainteresiranim o\u010detom. <\/em><\/p>\n

\u017de vnaprej se vam zahvaljujemo za va\u0161o podporo,<\/em><\/p>\n

S spo\u0161tovanjem, <\/em><\/p>\n

Dr. \u017diva Humer<\/em><\/p>\n<\/td>\n

<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Anketo, ki je potekala preko orodja za spletno anketiranje, je v celoti ali delno izpolnilo 489 o\u010detov. Vzorec sodelujo\u010dih o\u010detov vklju\u010duje tretjino mlaj\u0161ih od 40 let, nekaj \u010dez polovico je univerzitetno izobra\u017eenih, \u010detrtina je iz ve\u010djih mest (Ljubljana, Maribor). Dve tretjini o\u010detov je zaposlenih za nedolo\u010den \u010das.<\/p>\n

Vzorec ne omogo\u010da posplo\u0161ljivosti na celotno populacijo, vendar pa rezultati spletne ankete pripomorejo k razumevanju trendov sodobnega o\u010detovstva in usklajevanja dela in dru\u017eine iz vidika zaposlenih o\u010detov.<\/p>\n

Ocena kakovosti in uporabnosti podatkov ODA2015<\/h3>\n

Anketa o delovni sili (ADS 2010) lahko slu\u017ei za primerjavo in ovrednotenje vzorca, saj zaradi svoje velikosti (celoten vzorec na letni osnovi vsebuje \u010dez 50.000 enot) in kakovosti izvedbe predstavlja mali popis prebivalstva in s tem kriterij za ovrednotenje odstopanj spletnega vzorca od ciljne populacije. Izbrali smo anketi ODA 2015 primerljivo populacijo, to so o\u010detje, ki \u017eivijo v skupnem gospodinjstvu z otroki, ki so mlaj\u0161i od 18 let. Primerjava poka\u017ee minimalna odstopanja po starosti, nekaj manj je najmlaj\u0161ih o\u010detov in nekaj ve\u010d tistih od 40 do 44 let. Mnogo ve\u010d kot na populaciji je v vzorcu spletne ankete fakultetno izobra\u017eenih (71 % v primerjavi z 23 %, ki jih ka\u017ee podatek iz ADS), med tem ko pri tipu zaposlitve vidimo nekoliko ve\u010dja odstopanja pri zaposlenih za nedolo\u010den \u010das, ki na spletnem vzorcu za 10 % presegajo populacijske vrednosti, najbolj na ra\u010dun primanjkljaja podjetnikov, samozaposlenih. Opa\u017eene zna\u010dilnosti vzorca je potrebno imeti pred o\u010dmi, ko razmi\u0161ljamo o zunanji veljavnosti rezultatov v smislu posplo\u0161ljivosti na celotno populacijo.<\/p>\n

Tabela 1: Porazdelitev demografskih spremenljivk na vzorcu ankete ODA2015 (absolutne in relativne frekvence) in primerjava z ADS2010 (relativne frekvence, o\u010detje, ki \u017eivijo v skupnem gospodinjstvu z otroki, ki so mlaj\u0161i od 18 let).<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ODA2015<\/strong><\/td>\nADS2010<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
Starost<\/strong><\/td>\nN<\/strong><\/td>\nRelativna frekvenca<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
do 34<\/td>\n62<\/td>\n\u00a0 17<\/td>\n\u00a0 24<\/td>\n<\/tr>\n
35 do 39<\/td>\n96<\/td>\n\u00a0 26<\/td>\n\u00a0 23<\/td>\n<\/tr>\n
40 do 44<\/td>\n100<\/td>\n\u00a0 27<\/td>\n\u00a0 22<\/td>\n<\/tr>\n
45 in ve\u010d<\/td>\n106<\/td>\n\u00a0 29<\/td>\n\u00a0 31<\/td>\n<\/tr>\n
Skupaj<\/td>\n364<\/td>\n\u00a0100<\/td>\n\u00a0100<\/td>\n<\/tr>\n
Manjkajo\u010di odgovori<\/td>\n125<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Izobrazba<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
Srednja ali manj<\/td>\n107<\/td>\n\u00a0 29<\/td>\n\u00a0 77<\/td>\n<\/tr>\n
Fakultetna<\/td>\n267<\/td>\n\u00a0 71<\/td>\n\u00a0 23<\/td>\n<\/tr>\n
Skupaj<\/td>\n374<\/td>\n\u00a0100<\/td>\n\u00a0100<\/td>\n<\/tr>\n
Manjkajo\u010di odgovori<\/td>\n115<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
Tip zaposlitve<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n\u00a0<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n
Zaposlen za nedolo\u010den \u010das<\/td>\n338<\/td>\n\u00a0 81<\/td>\n\u00a0 68<\/td>\n<\/tr>\n
Zaposlen za dolo\u010den \u010das<\/td>\n26<\/td>\n\u00a0\u00a0 6<\/td>\n\u00a0\u00a0 6<\/td>\n<\/tr>\n
Podjetnik, samozaposlen<\/td>\n33<\/td>\n\u00a0\u00a0 8<\/td>\n\u00a0 15<\/td>\n<\/tr>\n
Pogodbeno delo<\/td>\n4<\/td>\n\u00a0\u00a0 1<\/td>\n\u00a0 –<\/td>\n<\/tr>\n
Delo preko agencije<\/td>\n1<\/td>\n\u00a0\u00a0 0<\/td>\n\u00a0 –<\/td>\n<\/tr>\n
Nezaposlen<\/td>\n5<\/td>\n\u00a0\u00a0 1<\/td>\n\u00a0\u00a0 3<\/td>\n<\/tr>\n
Drugo:<\/td>\n12<\/td>\n\u00a0\u00a0 3<\/td>\n\u00a0\u00a0 8<\/td>\n<\/tr>\n
Skupaj<\/td>\n419<\/td>\n\u00a0 100<\/td>\n\u00a0 100<\/td>\n<\/tr>\n
Manjkajo\u010di odgovori<\/td>\n70<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

Anketa vsebuje preko 100 spremenljivk. Vsebinsko so vpra\u0161anja osredoto\u010dena okoli razli\u010dnih vidikov vklju\u010denosti o\u010detov pri skrbi za otroke, za\u010den\u0161i s poro\u010danjem o izkori\u0161\u010danju o\u010detovskega dopusta, porabi \u010dasa za razli\u010dna opravila skrbi za otoke in dru\u017eino, ter vpra\u0161anji o pogojih zaposlitve in ugodnostih, ki jih daje organizacija za izbolj\u0161anje usklajevanja dela in dru\u017eine. Zbrani so tudi podatki o partnerkah (materah), namenjeni osvetlitvi dru\u017einskih pogojev in delitvi dela pri skrbi za otroke. Posebnost ankete so vpra\u0161anja o razlogih za manj\u0161e dru\u017einsko vklju\u010devanje o\u010detov kot pa bi bilo za\u017eeleno, ki jih podajajo anketiranci sami na podlagi presoje lastne situacije. Nekatera od teh vpra\u0161anj so tudi odprta in polodprta, se pravi, da anketiranci spontano s svojimi besedami napi\u0161ejo, kar mislijo.
\nPodatki so pomembni za prikaz posebnosti polo\u017eaja o\u010detov v Sloveniji in predstavljajo podlago za bolj u\u010dinkovite predloge ukrepov za izbolj\u0161anje tega polo\u017eaja.<\/p>\n

O\u010detje o o\u010detovstvu …<\/h3>\n

Uvodoma smo ugotavljali percepcije o vlogi o\u010detov, ki svojo vlogo razumejo celostno, kar zajema tako nudenje \u010dustvene opore otroku, zagotavljanje finan\u010dne preskrbljenosti dru\u017eine, pre\u017eivljanje skupnega prostega \u010dasa kot vsakodnevno nego otrok(a). \u010custvena in finan\u010dna opora otroku sta kot zelo pomembni razumljeni v vseh starostnih obdobjih otroka in tudi med o\u010deti razli\u010dnih starosti ni ve\u010djih odstopanj v stali\u0161\u010dih.<\/p>\n

Pomen podro\u010dij skrbi za otroka:<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Vir: Kanjuo Mr\u010dela idr. 2015. Uporabljeni podatki Humer in drugi 2015.<\/p>\n

Aktivno vklju\u010devanje v skrb za otroke smo merili tudi z vpra\u0161anji o kori\u0161\u010denju o\u010detovskega dopusta. Velika ve\u010dina o\u010detov (ve\u010d kot 90 %) je vzela 15-dnevni pla\u010dani o\u010detovski dopust, manj kot petina pa je koristila tudi nepla\u010dani del o\u010detovskega dopusta (preostalih 75 dni). Razlog za nekori\u0161\u010denje nepla\u010danega dela o\u010detovskega dopusta je najpogosteje povezan s finan\u010dno nezmo\u017enostjo (46 %) in z ob\u010dutkom, da bi trpelo delo v slu\u017ebi (31 %).<\/p>\n

… in usklajevanju dela in dru\u017eine<\/h3>\n

Zaposlitvena situacija je eden pomembnej\u0161ih dejavnikov vklju\u010devanja o\u010detov v skrb za otroke, kar se je pokazalo tudi v okviru projekta \u00bbO\u010detje in delodajalci v akciji\u00ab (Humer 2015; Hr\u017eenjak 2015; Kanjuo Mr\u010dela idr. 2015, \u0160ori 2015).[1]<\/a><\/p>\n

Dalj\u0161i delovnik je najbolj zaviralen dejavnik prav pri vsakodnevni skrbi za otroke. Po rojstvu otroka ve\u010d \u010dasa slu\u017ebi namenja 10 % o\u010detov, pri \u010demer izstopajo o\u010detje, ki so bolj izpostavljeni prekarnim oblikam zaposlitve (zaposleni za dolo\u010den \u010das, samozaposleni, tisti, ki opravljajo delo prek avtorskih in podjemnih pogodb ipd.). Tudi pri 15-dnevnem pla\u010danem delu o\u010detovskega dopusta se poka\u017ee, da zaposleni za dolo\u010den \u010das in samozaposleni to mo\u017enost izrabijo manj pogosto kot zaposleni za nedolo\u010den \u010das. Petina anketiranih o\u010detov ocenjuje, da bi bila dele\u017ena negativnih pripomb s strani kolektiva in nadrejenih zaradi potreb prilagajanja delovnega \u010dasa dru\u017einskim obveznostim (Kanjuo Mr\u010dela idr. 2015).<\/p>\n

O\u010detje so na delovnem mestu redko prepoznani kot o\u010detje in zelo pogosto poro\u010dajo o te\u017eavah pri usklajevanju dela in dru\u017eine. O tem, da slu\u017ebene obveznosti posegajo v njihovo dru\u017einsko \u017eivljenje, je poro\u010dalo 80 odstotkov anketiranih o\u010detov, o tem, da dru\u017einske obveznosti vplivajo na izpolnjevanje slu\u017ebenih obveznosti pa polovica.<\/p>\n

Primerjava konflikta delo \u2013 dru\u017eina in dru\u017eina \u2013 delo<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Vir: Kanjuo Mr\u010dela idr. 2015.<\/p>\n

Najbolj dostopen ukrep usklajevanja dela in dru\u017eine v delovnih organizacijah je udele\u017eba na organiziranih dogodkih za dru\u017einske \u010dlane in \u010dlanice. Kadar so mo\u017eni tudi drugi ukrepi, se jih o\u010detje v prete\u017eni ve\u010dini poslu\u017eujejo (npr. delo od doma), pri \u010demer so \u010dasovno prilagojene pro\u017ene oblike delavnika uporabljene pri pribli\u017eno polovici o\u010detov. O\u010detje si \u017eelijo predvsem ve\u010d \u010dasa pre\u017eiveti z otroki in ve\u010d razumevanja s strani delodajalcev glede usklajevanja dela in dru\u017eine.<\/p>\n

 <\/p>\n

[1]<\/a>\u00a0Raziskava ODA zajema spletno anketo (489 o\u010detov) in 23 intervjujev z o\u010deti na vodstvenih in vodilnih polo\u017eajih ter z o\u010deti v prekarnih oblikah zaposlitev.<\/p>\n

Kraj\u0161a razli\u010dica zapisa je dostopna na Metini listi<\/a>.<\/p>\n

Viri:<\/strong><\/em><\/h4>\n

Hr\u017eenjak, Majda (2015): O\u010detovanje na marginah dela. V Majda Hr\u017eenjak (ur.), Spremembe o\u010detovstva: Mo\u0161ki med delom in star\u0161evstvom<\/em>, str. 63 \u2013 79. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

Humer, \u017diva (2015): Mo\u0161ki na vodstvenih in vodilnih polo\u017eajih \u2013 o\u010detje in delodajalci. V Majda Hr\u017eenjak (ur.), Spremembe o\u010detovstva: Mo\u0161ki med delom in star\u0161evstvom<\/em>, str. 79 \u2013 97. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

Humer, \u017diva, Aleksandra Kanjuo Mr\u010dela, Iztok \u0160ori, Janez \u0160tebe, Janja Vuga Ber\u0161nak in Mojca Frelih (2015). O\u010detje in delodajalci v akciji, 2015: Spletna anketa z zaposlenimi o\u010deti [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Mirovni in\u0161titut [izdelava], 2015. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2017. ADP – IDNo: ODA15<\/a>.<\/p>\n

Kanjuo Mr\u010dela, Aleksandra, \u0160tebe, Janez in Janja Vuga Ber\u0161nak (2015): O\u010detje med slu\u017ebo in domom. V Majda Hr\u017eenjak (ur.), Spremembe o\u010detovstva: Mo\u0161ki med delom in star\u0161evstvom<\/em>, str. 21 – 63. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

\u0160ori, Iztok (2015): Vpliv zaposlitve, strukture gospodnijstvain stali\u0161\u010d o enakosti spolovna delitev dru\u017einskega dela. V Majda Hr\u017eenjak (ur.), Spremembe o\u010detovstva: Mo\u0161ki med delom in star\u0161evstvom<\/em>, str. 97 \u2013 117. Ljubljana: Mirovni in\u0161titut.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. \u017diva Humer in dr. Janez \u0160tebe sta pripravila zapis o raziskavi \u00bbO\u010detje in delodajalci v akciji, 2015\u00ab, ki je dostopna v Katalogu ADP. V raziskavi o sodobnem o\u010detovstvu in vplivu pla\u010dane zaposlitve na skrb za otroke je raziskovalce zanimalo, kaj zaposlenim o\u010detom pomeni o\u010detovstvo in kako usklajujejo delo in dru\u017eino. V nadaljevanju preberite, kako je potekalo zbiranje podatkov in kak\u0161ne so bile ugotovitve raziskave. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-5066","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5066","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5066"}],"version-history":[{"count":22,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5066\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5094,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5066\/revisions\/5094"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5066"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5066"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5066"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}