{"id":4903,"date":"2017-10-10T11:40:38","date_gmt":"2017-10-10T09:40:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4903"},"modified":"2017-10-10T13:47:10","modified_gmt":"2017-10-10T11:47:10","slug":"seriss-strokovna-delavnica-harmonizirano-kodiranje-socio-ekonomskih-spremenljivk","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/10\/10\/seriss-strokovna-delavnica-harmonizirano-kodiranje-socio-ekonomskih-spremenljivk\/","title":{"rendered":"SERISS: Harmonizirano kodiranje socio-ekonomskih spremenljivk"},"content":{"rendered":"

4. in 5. septembra<\/strong> 2017 se je v Amsterdamu, v organizaciji Univerze v Amsterdamu in projekta<\/strong> SERISS<\/strong>, odvila druga tematska delavnica, katere tema je bila harmonizacija kodiranja socio-ekonomskih vpra\u0161anj v raziskavah<\/strong>. Temeljne spremenljivke v mnogih socio-ekonomskih in zdravstvenih raziskavah so poklic, dejavnosti, zaposlitveni status, pridobljena izobrazba in podro\u010dje izobra\u017eevanje, kot tudi velikost in intenzivnost socialnih omre\u017eij.<\/p>\n

Eden od ciljev SERISS projekta (v katerem sodeluje tudi ADP) je obravnavanje glavnih izzivov nacionalnega zbiranja podatkov, pri \u010demer je dandanes potrebno upo\u0161tevati tudi primerljivost v mednarodnem merilu.<\/p>\n

Na delavnici so bila predstavljena digitalna orodja, ki so jih razvili v projektu SERISS, znotraj 8. delovnega paketa<\/a>. Nekatere med njimi smo udele\u017eenci lahko tudi preizkusili in razvijalcem svetovali pri kon\u010dnem razvoju orodij.<\/p>\n

Peter Elias (Institute of Employment Research, UK) je predstavil delovanje orodja CASCOT \u2013 <\/strong>Computer Assisted Structure Coding Tool<\/strong> (https:\/\/www2.warwick.ac.uk\/fac\/soc\/ier\/software\/cascot<\/a>) katerega namen je klasificirati odprti tekst v pred-dolo\u010deno strukturo. Dejstvo je, da je ro\u010dno kodiranje poklicev in dejavnosti zamudno. To delo lahko posameznik opravi v primeru manj\u0161ih raziskav, medtem ko je v primeru ve\u010djih raziskavah s 100.000 in ve\u010d vnosi potrebno najti bolj ekonomi\u010dno re\u0161itev. Orodje CASCOT, katerega spletna razli\u010dica je prosto dostopna preko spleta, omogo\u010da to vrstno klasifikacijo. Orodje tudi izra\u010duna oceno verjetnosti, da je ponujena umestitev ustrezna. Pri \u010demer se je potrebno zavedati, da na kvaliteto odgovorov vpliva tudi besedilo vpra\u0161anja.<\/p>\n

\"\"
Vir: Elias, 2017<\/figcaption><\/figure>\n

Nekaj statisti\u010dnih uradov, med drugim tudi Nizozemski, CASCOT \u017ee uporablja pri svojem delu.<\/p>\n

\"\"
Vir: Westerman, 2017<\/figcaption><\/figure>\n

Pod okriljem projekta SERISS se pripravlja tudi zbirka vpra\u0161alnikov in modulov kodiranja –<\/strong> https:\/\/www.surveycodings.org\/<\/strong><\/a>. Zbirka trenutno zajema spremenljivki \u00bbdose\u017eena stopnja izobrazbe\u00ab in \u00bbdejavnost\u00ab. Podro\u010dja izobra\u017eevanja in usposabljanja, zaposlitveni status, poklic in socialna omre\u017eja pa bodo dodana do leta 2019.\u00a0 \u00a0Kot raziskovalec ste se verjetno ve\u010dkrat vpra\u0161ali, kje pridobiti ustrezni seznam kategorij za spremenljivke kot sta izobrazba ali poklic. Je to na nacionalnem statisti\u010dnem uradu, mogo\u010de seznam, ki ste ga na\u0161li preko spleta, ali pa seznam, ki ste ga do sedaj vedno uporabljali? Vendar ali boste lahko med seboj ustrezno primerjali vse dr\u017eave, ki so vklju\u010dene v va\u0161e raziskovanje? Namen te zbirke je torej pridobitev doslednih in primerljivih podatkov s tem, ko boste uporabljali mednarodne standardne klasifikacije, ki omogo\u010dajo u\u010dinkovite mednarodne primerjave. Obenem pa boste imeli pregled nad zbranimi podatkov med razli\u010dnimi vzorci ali \u010dasovnimi to\u010dkami znotraj dr\u017eav.<\/p>\n

\"\"
Vir: https:\/\/www.surveycodings.org\/, 2017<\/figcaption><\/figure>\n

Dodatno so organizatorji predstavili tudi nekaj drugih orodij, ki so v uporabi v mednarodnih raziskavah. Med njimi je tudi t.i. Name Generator<\/strong> \u2013 tvorec imen, ki ga uporabljajo v ve\u010djih longitudinalnih raziskavah, kot so SHARE, NSHAPE in LASA. Raziskovalce namre\u010d zanimajo socialna omre\u017eja prou\u010devanih posameznikov in podatke podane v preteklih raziskavah prenesejo v teko\u010do raziskavo, v kateri lahko anketar respondenta takoj vpra\u0161a o razlogih za spremembe. Na tak na\u010din lahko raziskovalci spremljajo spremembe v velikost in sestavi socialnih omre\u017eij, pa tudi kakovost povezave in nudeno oz. prejeto pomo\u010d. Preu\u010dujejo pa lahko tudi razloge za nastale spremembe.<\/p>\n

GESIS, nem\u0161ki institut za dru\u017ebene vede, v zadnjih letih izvaja projekt CAMCES (angl. Computer-Assisted Measurement and Coding of Educational Qualifications in Surveys<\/a>), v katerem se prav tako ukvarjajo s kodiranjem izobrazbenih ravni. Podatkovna baza pokriva \u0161ifrante vseh EU dr\u017eav, sedaj pa so se pospe\u0161eno lotili tudi ume\u0161\u010danja izobrazbenih ravni dr\u017eav, iz katerih prihajajo priseljenci in migranti.<\/p>\n

Predstavljeno pa je bilo tudi orodje za harmonizacijo, ki je bilo razvito pod okriljem CESSDA arhivov. To je CharmStats<\/strong><\/a> (Coding and Harmonization of Statistics Software)<\/strong>, ki je prosto dostopen in raziskovalcem omogo\u010da, da harmonizirajo svoja raziskovalna vpra\u0161anja.<\/p>\n

\"\"
Vir: Winters, 2016<\/figcaption><\/figure>\n

Udele\u017eenci smo si bili enotni, da so tovrstna orodja zelo uporabna in podpiramo njihov nadaljnji razvoj. Obenem smo zadovoljni tudi, da so razvijalci organizirali delavnico, na kateri smo lahko podali priporo\u010dila za nadaljnji razvoj orodij.<\/p>\n

\u0160e nekaj utrnikov:
\n\"\" \"\"
\nFoto: Irena Vipavc Brvar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V organizaciji Univerze v Amsterdamu in projekta SERISS se je v za\u010detku septembra 2017 odvila druga tematska delavnica na temo harmonizacija kodiranja socio-ekonomskih vpra\u0161anj v raziskavah. Na delavnici so bila predstavljena digitalna orodja, ki so jih razvili v projektu SERISS, znotraj 8. delovnega paketa. Nekatere med njimi smo udele\u017eenci lahko tudi preizkusili in razvijalcem svetovali pri kon\u010dnem razvoju orodij. Ve\u010d v nadaljevanju!<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[50,175,79],"class_list":["post-4903","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","tag-adp","tag-cascot","tag-seriss"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4903","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/4"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4903"}],"version-history":[{"count":29,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4903\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4952,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4903\/revisions\/4952"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4903"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4903"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4903"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}