{"id":4794,"date":"2017-09-07T16:30:46","date_gmt":"2017-09-07T14:30:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4794"},"modified":"2017-10-10T14:00:43","modified_gmt":"2017-10-10T12:00:43","slug":"ugotavljanje-potreb-starejsih-na-obmocju-mestne-obcine-ljubljana","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/09\/07\/ugotavljanje-potreb-starejsih-na-obmocju-mestne-obcine-ljubljana\/","title":{"rendered":"Ugotavljanje potreb starej\u0161ih na obmo\u010dju Mestne ob\u010dine Ljubljana"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161ejo: dr. Vesna Lesko\u0161ek, dr. Jana Mali in dr. Liljana Rihter, Fakulteta za socialno delo, UL<\/em><\/p>\n

O raziskavi<\/strong><\/h2>\n

Mestna ob\u010dina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) je z namenom u\u010dinkovitega usmerjanja politik in ukrepov na podro\u010dju dela s starimi ljudmi \u017eelela pridobiti podatke o pregledu \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din starih ljudi \u00a0in o njihovih potrebah, zato je \u00a0Fakulteti za socialno delo naro\u010dila izvedbo raziskave o ugotavljanju potreb starih ljudi, ki \u017eivijo v MOL. Potrebe se lahko pojavljajo na razli\u010dnih podro\u010djih \u017eivljenja. V raziskavi smo avtorice sledile kategorizaciji potreb, ki so rezultat raziskovanja potreb in \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din starej\u0161ih v MOL v predhodnih raziskavah (Flaker in drugi, 2005). Tako je bil okviren vpogled v skupine ali kategorije potreb starej\u0161ih ljudi pa tudi zemljevid slu\u017eb oziroma storitev, ki so jim na voljo, \u017ee podan. Avtorice smo se osredoto\u010dile predvsem na naslednje klju\u010dne \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine: podro\u010dja stanovanja, zdravja in osebnega po\u010dutja, dru\u017eenja in prostega \u010dasa, ki so pomembno povezane s potrebami starih ljudi, saj potrebe niso odvisne le od osebnih zna\u010dilnosti posameznikov.<\/p>\n

Oceno potreb starih ljudi v MOL smo opravile na osnovi kvantitativne, deskriptivne raziskave. V raziskavi je bil najprej izdelan vpra\u0161alnik (Lesko\u0161ek in drugi, 2012<\/a>), pri \u010demer je osnovo predstavljal vpra\u0161alnik Zveze dru\u0161tev upokojencev (v nadaljevanju ZDUS), ki je bil izdelan v okviru projekta ugotavljanja potreb starej\u0161ih, a je bil zaradi dolo\u010denih metodolo\u0161kih pomanjkljivosti precej spremenjen. V drugem delu vpra\u0161alnika pa so bila dodana vpra\u0161anja o \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010dinah starej\u0161ih, o njihovih potrebah po storitvah in na\u010drtovanju storitev.<\/p>\n

Zbiranje podatkov<\/strong><\/h2>\n

Populacijo so predstavljali prebivalci MOL, stari nad 65 let v mesecu maju 2012. Slu\u010dajni vzorec 3000 oseb smo pridobile na Statisti\u010dnem uradu Republike Slovenije. Ker smo \u017eelele pridobiti podatke od tistih, ki \u0161e \u017eivijo v doma\u010dem okolju, v raziskovanje nismo vklju\u010dile oseb, ki so bile v \u010dasu raziskave vklju\u010dene v institucionalno varstvo. \u010ce so zbiralke podatkov naletele na tako osebo v vzorcu, so izbrale nadomestno osebo. Ker ni bilo lo\u010denega bele\u017eenja, koliko od oseb, ki jih niso na\u0161li na naslovu, je v instituciji, lahko zgolj ocenimo, da je to dolo\u010den dele\u017e znotraj tistih, ki so bili ozna\u010deni v kategoriji ‘osebe nisem na\u0161el na naslovu’.<\/p>\n

Zbiranje podatkov je potekalo po metodi strukturiranega intervjuja od oktobra do decembra 2012. Na\u010drtovano je bilo, da bodo polovico podatkov zbrali \u010dlani ZDUS, polovico pa \u0161tudentke Fakultete za socialno delo. Pri zbiranju podatkov s pomo\u010djo \u010dlanov ZDUS je pri\u0161lo do te\u017eav, zaradi katerih so bili tovrstni podatki manj zanesljivi ali pomanjkljivi. Te\u017eave so nastale, ker je bilo potrebno spremeniti vpra\u0161alnik ZDUS (ki je bil bolj enostaven za zbiralce podatkov, a hkrati tako metodolo\u0161ko pomanjkljiv, da ni omogo\u010dal natan\u010dnega vpogleda v potrebe), kar je ote\u017eilo delo zbiralkam podatkov, ki so bile navajene druga\u010dnega vpra\u0161alnika. Druga pomanjkljivost pa je bila, da so v nekaterih mestnih \u010detrtih v raziskavo vklju\u010devali tudi osebe, ki jih ni bilo na spisku. Tako so bili v bazo, ki jo distribuira Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov (Lesko\u0161ek in drugi, 2012<\/a>) oddani zgolj tisti podatki, ki so jih zbrale \u0161tudentke Fakultete za socialno delo. \u0160tudentke so se udele\u017eile usposabljanja za zbiranje podatkov, na voljo jim je bilo sprotno spremljanje ter podpora na fakulteti. Pred in med izvajanjem intervjujev so izpolnjevale razli\u010dne dokumente, podpisale so izjavo o varovanju osebnih podatkov in vodile dnevnik zbiranja podatkov na terenu. Zagotovljena so jim bila redna tedenska mentorska sre\u010danja. Kljub temu, da so bile osebe iz vzorca predhodno obve\u0161\u010dene o obiskih zbiralk podatkov in so imele na voljo kontakte oseb za dodatna vpra\u0161anja, so\u00a0 \u0161tudentke pri zbiranju podatkov naletele na \u0161tevilne zavrnitve sodelovanja. Precej zavrnitev je bilo posledica dejstva, da so bili stari ljudje v preslabem zdravstvenem stanju, da bi lahko odgovarjali, kar je imelo za posledico, da so rezultati, ki smo jih pridobile, veljavni zgolj za skupino starih ljudi, ki nimajo velikih zdravstvenih te\u017eav. Nismo pa mogle dobiti vpogleda v stanje tiste skupine, ki ima gotovo ve\u010d potreb. Druga precej izstopajo\u010da skupina zavrnitev pa je povezana s tem, da so ljudje zasi\u010deni z raznimi tr\u017enimi raziskavami oz. nimajo ve\u010d (za)upanja, da bodo raziskave karkoli spremenile v njihovem \u017eivljenju. \u0160tudentke\u00a0 so od\u0161le na 1137 naslovov oseb.\u00a0Od tega jih 249 (21,90%) niso na\u0161li na naslovu, 467 (41,10%) jih je zavrnilo sodelovanje, od 421 (37%) pa so dobili podatke.<\/p>\n

Ugotovitve<\/strong><\/h2>\n

Rezultate raziskave lahko preberete v poro\u010dilu (Lesko\u0161ek in drugi, 2013<\/a>), klju\u010dne ugotovitve \u00a0pa so naslednje:<\/p>\n