{"id":4680,"date":"2017-06-14T12:18:54","date_gmt":"2017-06-14T10:18:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4680"},"modified":"2017-06-14T12:18:54","modified_gmt":"2017-06-14T10:18:54","slug":"9-zmoznosti-excela-ki-jih-morate-poznati-ce-delate-s-podatki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/06\/14\/9-zmoznosti-excela-ki-jih-morate-poznati-ce-delate-s-podatki\/","title":{"rendered":"9 zmo\u017enosti Excela, ki jih morate poznati, \u010de delate s podatki"},"content":{"rendered":"<p><span style=\"font-weight: 400;\">Excel je najpularnej\u0161e orodje za delo s preglednicami in mnogi ga uporabljamo tudi za pripravo in analizo podatkov. Za bralce bloga ADP sem pripravila izbor devetih klju\u010dnih funkcionalnosti Excela, ki jih sama najpogosteje uporabljam pri delu s podatki ter sem jih predstavila na <a href=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/blog\/delavnica-za-novinarje-o-uporabi-it-za-raziskovanje-baz-podatkov\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">delavnici za novinarje<\/a> (maj 2017).<\/span><\/p>\n<h2><b>1. Pretvorba besedila v stolpce<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ko boste na spletu iskali podatke, jih boste le redko na\u0161li urejene v XLS formatu. \u00a0Eden izmed pogostej\u0161ih formatov, v katerih so shranjeni javno dostopni podatki, je CSV (<em>coma separated values<\/em>), kar v prevodu pomeni z vejico lo\u010dene vrednosti. To je tudi eden izmed formatov, ki ga lahko izberete pri prenosu podatkovnih datotek ADP.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ko CSV datoteko ADP raziskave odprete v Excelu, vidite navidez neurejen niz podatkov, kot na primer na Sliki 1. Vsaka vrstica predstavlja niz vrednosti, ki so lo\u010dene z vejico. Te vrednosti v stolpce pretvorimo z ukazom <em>text to columns<\/em>\u00a0(besedilo v stolpce), kjer izberemo opis\u00a0<em>delimited\u00a0<\/em>(razmejeni) in lo\u010dilo <em>comma<\/em> (vejica).<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4684\" aria-describedby=\"caption-attachment-4684\" style=\"width: 608px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4684 size-full\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap1.png\" alt=\"\" width=\"608\" height=\"311\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap1.png 608w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap1-300x153.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 608px) 100vw, 608px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4684\" class=\"wp-caption-text\">Slika 1: Ena izmed podatkovnih datotek ADP, ko jo izvozimo v CSV formatu in odpremo v Excelu<\/figcaption><\/figure>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ukaz lahko uporabite tudi za pretvorbo drugih tekstovnih formatov (TXT datoteke), kjer pa so namesto vejic lahko uporabljena druga lo\u010dila (npr. presledki, podpi\u010dja, tabulatorji).<\/span><\/p>\n<h2><b>2. Fiksiranje vrstic\/stolpcev<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Dimenzije tabel in podatkovnih datotek, ki jih v Excelu pregledujemo, pogosto presegajo velikost zaslona. To vsekakor velja za podatkovne baze ADP, kjer imamo navadno precej ve\u010d enot (vrstic) in spremenljivk (stolpcev), kot jih lahko vidimo na zaslonu. Pri premikanju po delovnem listu \u017eelimo, da bi tudi v spodnej\u0161ih vrsticah in desnej\u0161ih stolpcih lista lahko videli prvo vrstico (pri ADP je to navadno \u0161ifra enote) oziroma prvi stolpec (navadno imena spremenljivk). Prvo vrstico (ali ve\u010d vrstic) in\/ali prvi stolpec (ali ve\u010d stolpcev) lahko zamrznemo z ukazom<em> freeze panes<\/em> oziroma<em> freeze top row<\/em> (prva vrstica) ali <em>freeze first column<\/em> (prvi stolpec). Odmrznemo jih z ukazom <em>unfreeze panes<\/em> (odmrzni) (Slika 2).<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4690\" aria-describedby=\"caption-attachment-4690\" style=\"width: 453px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4690 size-full\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap2.png\" alt=\"\" width=\"453\" height=\"305\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap2.png 453w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap2-300x202.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 453px) 100vw, 453px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4690\" class=\"wp-caption-text\">Slika 2: Odmrzovanje vrstic in stolpcev<\/figcaption><\/figure>\n<h2><b>3. Razvr\u0161\u010danje in filtriranje podatkov v tabeli<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u0160e dve funkcionalnosti, ki nam precej olaj\u0161ata pregledovanje podatkovnih datotek, sta razvr\u0161\u010danje in filtiranje podatkov. Podatke lahko razvr\u0161\u010damo po velikosti od najmanj\u0161ega do najve\u010djega ali najve\u010djega do najmanj\u0161ega (Slika 3) po eni ali ve\u010d spremenljivkah. Pred razvr\u0161\u010danjem poskrbimo, da izberemo spremenljivko, s katero lahko podatke uredimo v prvotno stanje (npr. id \u0161tevilka).<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">S filtri pa omogo\u010dimo, da se prika\u017eejo samo dolo\u010dene izmed vrednosti spremenljivke. Napredno filtriranje omogo\u010da tudi identifikacijo podvojenih vrednosti, \u010de se teh \u017eelimo znebiti. Zame je filtriranje ena izmed nepogre\u0161ljivih funkcij, predvsem jo uporabljam v fazi \u010di\u0161\u010denja in priprave podatkov.<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4691\" aria-describedby=\"caption-attachment-4691\" style=\"width: 193px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4691 size-medium\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap3-193x300.png\" alt=\"\" width=\"193\" height=\"300\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap3-193x300.png 193w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap3.png 332w\" sizes=\"auto, (max-width: 193px) 100vw, 193px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4691\" class=\"wp-caption-text\">Slika3: Razvr\u0161\u010danje in filtriranje<\/figcaption><\/figure>\n<h2><b>4. Relativno sklicevanje<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Osnova uporabe formul v Excelu je sklicevanje na druge celice (npr. =A1), pri \u010demer \u010drke ozna\u010dujejo stolpce, \u0161tevilke pa vrstice. Privzeto je sklicevanje vedno <\/span><b>relativno<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, kar pomeni, da se pri kopiranju formul iz ene celice v drugo, formula prilagodi tako, da se sklic nana\u0161a na celico, ki je dolo\u010deno \u0161tevilo stolpcev desno in\/ali vrstic navzdol. Npr. formula =A1+B1 pri kopiranju v celico desno postane =B1+C1, pri kopiranju v celico navzdol pa =A2+B2.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">V\u010dasih pa si pri kopiranju formul \u017eelimo, da bi bil sklic <\/span><b>absoluten<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, kar pomeni, da bi se pri kopiranju formule v drugo celico ohranil sklic na isto celico, tj. =A1. Sklic naredimo absoluten tako, da pred \u010drko in pred \u0161tevilko dodamo dolarski znak ($), s \u010dimer vrednost fiksiramo, da se pri kopiranju ohrani izvorni klic. V zgornjem primeru bi torej formula =$A$1+$B$1 pri kopiranju v katero koli drugo celico ostala nespremenjena.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Sama v praksi pogosto uporabljam tudi kombinacijo relativnega in absolutnega sklicevanja, kjer dolarski znak dodam le pred \u010drko (fiksiranje sklica na stolpec) ali pred \u0161tevilko (fiksiranje sklica na vrstico). V zgornjem primeru bi se sklic =$A1+$B1 pri kopiranju v desno ohranil, pri kopiranju v celico navzdol pa bi postal =$A2+$B2. Obratno pa bi se sklic =A$1+B$1 pri kopiranju v desno spremenil v =$B1+$C1, pri kopiranju navzdol pa bi se ohranil.<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4692\" aria-describedby=\"caption-attachment-4692\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4692 size-medium\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap4-300x192.png\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"192\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap4-300x192.png 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap4.png 665w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4692\" class=\"wp-caption-text\">Slika 4: Absolutno in relativno sklicevanje<\/figcaption><\/figure>\n<h2><b>5. Posebno lepljenje<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Kopirati in prelepiti podatke zna vsakdo, bodisi z desnim klikom bodisi z bli\u017enjicama ctrl+c in ctrl+v, vendar v Excelu s tovrstnim lepljenjem v\u010dasih ne dose\u017eemo \u017eelenega rezultata. S klasi\u010dnim lepljenjem celice (ali niza celic) namre\u010d ne prenesemo le njene vrednosti, ampak tudi oblikovne lastnosti, skilcevanja (formule) in druge lastnosti. \u010ce \u017eelimo kopirati le enega izmed atributov celice (najpogosteje je to vrednost), izberemo ukaz \u201cpaste special\u201d (posebno lepljenje), kjer izberemo \u201cvalues\u201d (vrednosti) ali pa kaj drugega, odvisno od namena lepljenja podatkov.<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4693\" aria-describedby=\"caption-attachment-4693\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4693 size-medium\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap5-300x242.png\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"242\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap5-300x242.png 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap5.png 667w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4693\" class=\"wp-caption-text\">Slika 5: Mo\u017enosti posebnega lepljenja<\/figcaption><\/figure>\n<h2>6.\u00a0<b>Pogojno oblikovanje<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ena izmed funkcij, ki je v\u010dasih koristna pri pregledovanju podatkov, je \u201cconditional formating\u201d (pogojno oblikovanje), kjer lahko celice v tabeli obarvamo glede na njihove vrednosti. Na Sliki 6 sem jo na primer uporabila, da sem vizualno izpostavila vrednosti, ki so nad dolo\u010deno mejo. Uporabimo pa jo lahko \u0161e na \u0161tevilne druge na\u010dine.<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4694\" aria-describedby=\"caption-attachment-4694\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4694 size-medium\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap6-300x207.png\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"207\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap6-300x207.png 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap6.png 593w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4694\" class=\"wp-caption-text\">Slika 6: Primer pogojnega oblikovanja, ko se obarvajo vrednosti nad dolo\u010deno mejo<\/figcaption><\/figure>\n<h2><b>7. Funkcije za besedilo<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">V podatkovni datoteki imamo pogosto lahko tudi tekstovna polja. Pri \u010di\u0161\u010denju tovrstnih vnosov so izjemno koristne tekstovne funkcije, med katerimi bi izpostavila naslednje:<\/span><\/p>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">LOWER velike tiskane \u010drke spremeni v male tiskane;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">UPPER male tiskane \u010drke spremeni v velike tiskane;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">PROPER deluje podobno kot LOWER, le da pri prvi \u010drki v besedi ohrani veliko za\u010detnico (glej primer na sliki);<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<figure id=\"attachment_4695\" aria-describedby=\"caption-attachment-4695\" style=\"width: 382px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4695 size-full\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap7.png\" alt=\"\" width=\"382\" height=\"305\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap7.png 382w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap7-300x240.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 382px) 100vw, 382px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4695\" class=\"wp-caption-text\">Slika 7: Primer uporabe tekstovne funkcije PROPER<\/figcaption><\/figure>\n<ul>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">TRIM, s katero izbri\u0161emo odve\u010dne presledke (ohranijo se le enojni presledki);<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">LEN izpi\u0161e dol\u017eino niza znakov;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">CONCAT (CONCATENATE v starej\u0161ih verzijah Excela; namesto nje lahko uporabimo tudi simbol &amp;) zdru\u017ei vrednosti dveh ali ve\u010d polj v en niz (npr. zdru\u017eevanje imena in priimka v skupen stolpec);<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">LEFT prepi\u0161e niz znakov dolo\u010dene dol\u017eine s skrajno leve;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">RIGHT prepi\u0161e niz znakov dolo\u010dene dol\u017eine s skrajno desne;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">MID prepi\u0161e niz znakov dolo\u010dene dol\u017eine z za\u010detkom na mestu, ki ga sami dolo\u010dimo;<\/span><\/li>\n<li style=\"font-weight: 400;\"><span style=\"font-weight: 400;\">FIND poi\u0161\u010de dolo\u010den besedilni niz v dolo\u010deni celici in vrne njegovo lokacijo v tej celici.<\/span><\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Sama besedilne funkcije pogosto uporabljam tudi za tvorjenje sintakse za analizo podatkov v SPSS in v programskih jezikih.<\/span><\/p>\n<h2><b>8. Funkcija VLOOKUP<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">S funkcijo VLOOKUP lahko dolo\u010den element poi\u0161\u010demo v tabeli in mu pripi\u0161emo vrednost na podlagi neke druge tabele (legende). Med drugim je uporabna pri analizi podatkov ADP, ko \u017eelimo dolo\u010deni \u0161tevilski vrednosti v Excelu pripisati oznako (labelo) spremenljivke glede na vrednosti v vpra\u0161alniku. Pred tem na drug (ali isti) list prekopiramo legendo vrednosti in oznak (label) spremenljivke.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Npr. za spremenljivko regija lahko vrednostim od 1 do 12 v podatkovni datoteki pripi\u0161emo nov stolpec, v katerem izpi\u0161emo pripadajo\u010de ime regije (Pomurska, Podravska, Koro\u0161ka, itd.).<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4696\" aria-describedby=\"caption-attachment-4696\" style=\"width: 558px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-full wp-image-4696\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap8.png\" alt=\"\" width=\"558\" height=\"512\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap8.png 558w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/cap8-300x275.png 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 558px) 100vw, 558px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4696\" class=\"wp-caption-text\">Slika 8: Primer uporabe funkcije VLOOKUP za izpis label za spremenljivko regija<\/figcaption><\/figure>\n<h2><b>9. Vrtilne tabele<\/b><\/h2>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Podatkovno tabelo lahko pretvorimo v vrtilno tabelo, kar nam omogo\u010di izdelavo ve\u010ddimenzionalnih tabel. Na desni sam prika\u017ee okno, v katerem lahko izberemo spremenljivke, ki jih bomo uporabili za filtre, stolpce, vrstice in za vrednosti. Ko analiziramo podatke ADP, za vrednost lahko uporabimo kar \u0161ifro enote (navadno prvi stolpec), ki enoli\u010dno dolo\u010da enoto analize ter izberemo funkcijo COUNT (\u0161tetje). Pri ute\u017eenih podatkih uporabimo ute\u017e ter izberemo funkcijo SUM (vsota). S filtrom lahko izberemo, da tabela prikazuje le enote, ki ustrezajo dolo\u010denim pogojem. Nato s poljubno kombinacijo spremenljivk oblikujemo vrstice in stolpce tabele. Pri vrednostih so privzete absolutne vrednosti, lahko pa izberemo tudi poljubne odstotke (po vrsticah ali stolpcih) ali druge izra\u010dune.<\/span><\/p>\n<figure id=\"attachment_4697\" aria-describedby=\"caption-attachment-4697\" style=\"width: 260px\" class=\"wp-caption alignnone\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4697 size-full\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/Cap9.jpg\" alt=\"\" width=\"260\" height=\"405\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/Cap9.jpg 260w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/06\/Cap9-193x300.jpg 193w\" sizes=\"auto, (max-width: 260px) 100vw, 260px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4697\" class=\"wp-caption-text\">Slika 9: Z &#8220;vleci in pusti&#8221; izberemo spremenljivke, ki jih \u017eelimo uporabiti v vrtilni tabeli<\/figcaption><\/figure>\n<p>Sama vrtilne tabele v\u010dasih uporabljam kot nadomestilo za kontingen\u010dne tabele, ki jih z ukazom CROSSTABS izpisujem v programu SPSS.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<hr \/>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>To je seveda le nekaj izmed funkcionalnosti &#8211; Excel omogo\u010da \u0161e veliko drugega. Za nadalnje branje o Excelu priporo\u010dam kar uradno stran MS Excel, kjer so \u0161tevilne teme tudi <a href=\"https:\/\/support.office.com\/sl-si\/excel\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">prevedene v sloven\u0161\u010dino<\/a>, na voljo pa so tudi razne izobra\u017eevalne vsebine.<\/p>\n<p>Za konec bralce ADP \u00a0bloga prosim \u0161e za povratno informacijo, kako uporabne so se jim zdele vsebine v tej objavi (spodaj v komentarjih) ter katere funkcije so sami \u017ee kdaj uporabljali:<br \/>\n<iframe loading=\"lazy\" id=\"1ka\" src=\"https:\/\/www.1ka.si\/a\/133783?e=1\" width=\"100%\" height=\"500px\" frameborder=\"0\" scrolling=\"auto\"><\/iframe><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dr. Ana Slavec je pripravila kratka navodila za uporabo programa Excel, ki so nam lahko v pomo\u010d, \u010de \u017eelimo analizirati podatke iz ADP. Predstavila je uporabo tistih funkcij, ki jih tudi sama najpogosteje uporablja in ocenjuje, da bodo lahko v pomo\u010d tudi drugim. Hkrati vabi, da ocenite, kako uporabna so po va\u0161em mnenju navodila. Ve\u010d v nadaljevanju!<\/p>\n","protected":false},"author":1050,"featured_media":4689,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,150],"tags":[],"class_list":["post-4680","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-usposabljanje"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4680","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1050"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4680"}],"version-history":[{"count":15,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4680\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4709,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4680\/revisions\/4709"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4689"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4680"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4680"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4680"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}