{"id":4610,"date":"2017-04-18T16:48:15","date_gmt":"2017-04-18T14:48:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4610"},"modified":"2017-04-19T07:49:44","modified_gmt":"2017-04-19T05:49:44","slug":"kako-pisati-znanstvene-clanke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/04\/18\/kako-pisati-znanstvene-clanke\/","title":{"rendered":"Kako pisati znanstvene \u010dlanke"},"content":{"rendered":"<figure id=\"attachment_4611\" aria-describedby=\"caption-attachment-4611\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignright\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"wp-image-4611 size-medium\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/2349632625_7c2813f45b_o-300x199.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"199\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/2349632625_7c2813f45b_o-300x199.jpg 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/2349632625_7c2813f45b_o-768x510.jpg 768w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2017\/04\/2349632625_7c2813f45b_o.jpg 1024w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><figcaption id=\"caption-attachment-4611\" class=\"wp-caption-text\">Foto: <a href=\"https:\/\/www.flickr.com\/photos\/nics_events\/2349632625\/in\/photostream\/\">Nic McPhee<\/a><\/figcaption><\/figure>\n<p>V aprilu 2017 je na FDV potekala \u00a0delavnica za pisanje znanstvenih \u010dlankov, ki jo je vodila <a href=\"http:\/\/katalog.uu.se\/profile\/?id=n96-751\">prof. dr. Sandra Torres<\/a> z Univerze v Uppsali na \u0160vedskem. Namenjena je bila doktorskim \u0161tudentom, vendar smo se je zaradi prostih mest udele\u017eili tudi drugi raziskovalci na za\u010detku kariere. Ker menim, da so vsebine na delavnici izjemno koristne tako za tiste, ki se prvi\u010d lotevajo priprave znanstvenega \u010dlanka, kot tudi tiste, ki imamo s tem \u017ee nekaj izku\u0161enj, sem se odlo\u010dila povzeti bistvene to\u010dke in jih deliti z uporabniki\u00a0 ADP.<\/p>\n<p>V prvem delu delavnice je bil predstavljen na\u010din delovanja znanstvenih revij, predavateljica pa je tudi razlo\u017eila pomen bibliografskih baz, faktorjev vpliva in indeksov citiranja. Sama sem se udele\u017eila le drugega dela delavnice, kjer je bil poudarek na strukturiranju \u010dlankov in so bile izpostavljene pogoste napake avtorjev.<\/p>\n<p>V splo\u0161nem je ena izmed glavnih te\u017eav, da raziskovalci znanstvene \u010dlanke pi\u0161ejo na enak na\u010din, kot bi pisali poglavje v knjigi, kjer pa gre za drug namen besedila, saj so raziskovalci povabljeni, da prispevajo. Knjige so namenjene raziskovalcem s \u0161ir\u0161ega podro\u010dja, medtem ko so bralci revij raziskovalci z o\u017ejega podro\u010dja. Namen znanstvenega \u010dlanka je namre\u010d nasloviti vrzeli v znanju.<\/p>\n<p><strong>Struktura IMRAD<\/strong><\/p>\n<p>Tipi\u010dno znanstveni \u010dlanek sledi strukturi IMRAD <em>(Introduction, Method, Results, and Discussion<\/em>), to je Uvod, Metoda, Rezultati in Diskusija. Poleg tega sta bistvena elementa \u0161e naslov (<em>Title<\/em>) in povzetek (<em>Abstract<\/em>). Za vsakega od elementov znanstvenega \u010dlanka je predavateljica podala predlog njegove strukture:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Naslov <\/strong>\u010dlanka naj bo \u010dim kraj\u0161i in brez odve\u010dnih besed. Dovolj informativen, a ne preozek. Sporo\u010diti mora, kaj je glavni prispevek \u010dlanka in pri tem ustvariti prava pri\u010dakovanja. Pri tem se je v naslovu priporo\u010dljivo izogniti navajanju dr\u017eav in drugih geografskih enot, tudi v primeru, ko gre za \u0161tudije primera.<\/li>\n<li><strong>Povzetek <\/strong>\u010dlanka za\u010dnemo tako, da sporo\u010dimo , kaj ja vrzel v znanju, nato pa eksplicitno ubesedimo cilj \u010dlanka. Poleg tega naj povzetek \u017ee nudi vpogled v uporabljene podatke ter navede glavne ugotovitve. Skratka, poskrbeti je treba za povezavo med vsakim poglavjem v \u010dlanku in to\u010dko v povzetku.<\/li>\n<li><strong>Uvod <\/strong>mora vzbuditi zanimanje bralca, in sicer je treba jasno navesti temo ter ponazoriti naravo in namen raziskovalnega vpra\u0161anja. V znanstvenih \u010dlankih se je priporo\u010dljivo izogniti obi\u010dajnemu opisu kazala vsebine, kot ga imajo knjige in raziskovalna poro\u010dila. Uvod je eden izmed najpomembnej\u0161ih delov \u010dlanka in ga je priporo\u010dljivo napisati \u0161ele proti koncu, pred ali po pisanju zaklju\u010dka.<\/li>\n<li><strong>Pregled literature <\/strong>je neposredno povezan z raziskovalnim vpra\u0161anjem. Predavateljica priporo\u010da, da je to prvi del \u010dlanka, ki ga napi\u0161emo. Naj ne bo napisan naivno, ampak informativno in v kriti\u010dnem tonu. Posamezni odstavki naj zajamejo bistvo preteklih raziskav. Uporabiti je treba vse relevantne vire, vendar ni priporo\u010dljivo pretiravati s \u0161tevilom navedb znotraj istega oklepaja \u2013 vsaka navedba naj bo tam z namenom. Hkrati pa se priporo\u010da, da ima vsak odstavek ve\u010d kot le eno navedbo. Optimalno je torej, da so dve ali tri. Pregled literature se zaklju\u010di z jasno formulirano vrzeljo v znanju.<\/li>\n<li><strong>Teoreti\u010dni okvir<\/strong> potrebujemo le v primeru, da bo uporabljen za interpretacijo rezultatov smiselno naj bo povezan z raziskovalnim vpra\u0161anjem.<\/li>\n<li><strong>Metode <\/strong>vklju\u010dujejo opis metodologije in utemeljitev, zakaj je bila izbrana; opis uporabljenih podatkov, tj. kako so bili podatki zbrani in kaj obsegajo; opis, kako so bili podatki analizirani ter kak\u0161ni sta veljavnost in zanesljivost meritev oziroma kako sta bili zagotovljeni kredibilnost in prenosljivost rezultatov, \u010de gre za kvalitativne raziskave. Pri opisu metod naj bo raziskovalec skromen, vendar na avtoritaren na\u010din. Pisanja tega dela \u010dlanka se je treba lotiti po pisanju rezultatov, a pred zaklju\u010dki.<\/li>\n<li><strong>Rezultati<\/strong> pove\u017eejo vsak rezultat s preteklimi raziskavami. Predstavljeni so glavni rezultati, vsak posami\u010dno, pri \u010demer naj vsak rezultat spremlja tudi nek zaklju\u010dek. Predavateljica je priporo\u010dila, da je to drugi del \u010dlanka, ki se ga lotimo pisati, takoj po pregledu literature.<\/li>\n<li><strong>Zaklju\u010dek<\/strong> naslavlja vpra\u0161anja postavljena v uvodu in raziskovalni problem. Raziskovalec razpravlja o rezultatih in jih ume\u0161\u010da v obstoje\u010de znanje . Kon\u010da se z razpravo o posledicah. Na koncu je priporo\u010dljivo postaviti tudi nova raziskovalna vpra\u0161anja. Pisanja zaklju\u010dka se je priporo\u010dljivo lotiti po pregledu literature,rezultatih in metodah, vendar pred uvodom.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Poleg tega je bilo podanih \u0161e nekaj splo\u0161nih napotkov glede pisanja. Upo\u0161teva naj se na\u010delo en odstavek \u2013 ena ideja. Prehodi med odstavki naj bodo gladki. Bolje je povedati veliko o o\u017eji temi, kot malo o \u0161ir\u0161i temi.<\/p>\n<p>Pred pisanjem je priporo\u010dljivo pripraviti osnutek, v katerem odgovorimo na vpra\u0161anja, kaj je tema \u010dlanka, kdo ga bo potreboval in s kak\u0161nim namenom, kaj so klju\u010dni rezultati in kaj je glavni prispevek. Na tej podlagi pripravimo osnutek vsebin,\u00a0 ki bodo bralca pripeljale od za\u010detka do konca zgodbe. Za vsako od teh to\u010dk pripravimo klju\u010dne besede ter se nato poigravamo z razli\u010dnimi kombinacijami, vse dokler ne najdemo optimalnega vrstnega reda. V tem vrstnem redu pripravimo tudi literaturo in vire, ki jih bomo uporabili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V aprilu 2017 je na FDV potekala  delavnica za pisanje znanstvenih \u010dlankov, ki jo je vodila prof. dr. Sandra Torres z Univerze v Uppsali na \u0160vedskem. Ana Slavec iz ADP je za nas kratko povzela koristne napotke in prakti\u010dne namige. Ve\u010d v nadaljevanju.<\/p>\n","protected":false},"author":1050,"featured_media":4611,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,121],"tags":[45,65,145],"class_list":["post-4610","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-delavnice","tag-clanek","tag-delavnica","tag-znanstveno-pisanje"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4610","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1050"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4610"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4610\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4615,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4610\/revisions\/4615"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4611"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4610"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4610"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4610"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}