{"id":4577,"date":"2017-03-22T17:55:04","date_gmt":"2017-03-22T16:55:04","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4577"},"modified":"2017-05-08T12:48:14","modified_gmt":"2017-05-08T10:48:14","slug":"politicna-participacija-mladostnikov-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/03\/22\/politicna-participacija-mladostnikov-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Politi\u010dna participacija mladostnikov v Sloveniji \u00a0"},"content":{"rendered":"

Zapisali: dr. Urban Boljka, dr. Tamara Narat, \u0160pela Orehek (In\u0161titut RS za socialno varstvo)<\/em><\/p>\n

Uvod<\/strong><\/h2>\n

Raziskovalci se nemalokrat znajdemo pred dilemo, kako oblikovati raziskovalni na\u010drt za raziskave dru\u017ebenih tem, o katerih je na voljo malo podatkov, hkrati pa smo omejeni s finan\u010dnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo.<\/p>\n

\u0160tudija Aktivno dr\u017eavljanstvo mladostnikov<\/em>, ki jo je v letu 2016 In\u0161titutu RS za socialno varstvo naro\u010dilo Ministrstvo za delo, dru\u017eino, socialne zadeve in enake mo\u017enosti, je eden izmed takih primerov. Naro\u010dnika je \u0161e posebej zanimala populacija mladih od 12. do 15. leta in njihov odnos do politike, razumevanje politi\u010dne participacije in njihov vrednotno-politi\u010dni profil. Raziskovalno vpra\u0161anje, na katerega smo iskali odgovore, je bilo: v kak\u0161ni meri so v Sloveniji za nizke stopnje politi\u010dne participacije med mladostniki krivi sistemski in v kak\u0161ni meri individualni dejavniki? Analiz, ki bi dajale odgovore na ta vpra\u0161anja, je malo. To velja tako za kvantitativne raziskave na reprezentativnih vzorcih, kot tudi za raziskave, ki uporabljajo kvalitativne metode.<\/p>\n

Vzorec in metode kvalitativnega dela \u0161tudije<\/strong><\/h2>\n

Izvedba raziskave na reprezentativnem vzorcu te starostne skupine zaradi finan\u010dnih omejitev ni bila mogo\u010da, zato je bilo potrebno poiskati druge podatkovne vire. Zato smo kot vir analize uporabili del kampanje Pismo poslancu<\/em><\/a> Komisije za prepre\u010devanje korupcije (v nadaljevanju KPK). Cilj kampanje je namre\u010d bil spodbuditi u\u010dence, da \u00bbrazmi\u0161ljajo o dru\u017ebi in o dogajanju okoli njih, o vrednotah kot so po\u0161tenost, pravi\u010dnost, enakopravnost, \/\u2026\/kako je mogo\u010de z demokracijo in aktivno participacijo vplivati na dru\u017ebo in posamezne nosilce oblasti, \/\u2026\/\u00ab (KPK 2013a<\/a>). Domnevali smo, da bi tekstovna analiza pisem lahko ponudila odli\u010den in neposreden pogled v razmi\u0161ljanja mladostnikov o politi\u010dni participaciji, hkrati pa bi na ta na\u010din zagotovili avtenti\u010den izraz njihovega pogleda na dru\u017ebeno-politi\u010dne teme, probleme in vrednote.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Zbornik ustvarjalnega nate\u010daja Komisije za prepre\u010devanje korupcije za osnovne \u0161ole (PDF) (Vir: KPK)<\/figcaption><\/figure>\n

V vzorec, ki smo ga analizirali, smo vklju\u010dili 225 pisem (od 433 prispelih na nate\u010daj). Sicer je posebna komisija, imenovana s strani KPK, izmed vseh prispelih pisem sama izbrala 112 pisem, ki so bila objavljena v tiskani publikaciji Zbornik ustvarjalnega nate\u010daja Komisije za prepre\u010devanje korupcije za osnovne \u0161ole<\/a><\/em>, ki so jo predstavili na zaklju\u010dnem dogodku v okviru dogodkov ob Mednarodnem dnevu boja proti korupciji leta 2013. Za potrebe na\u0161e analize smo na KPK poslali pro\u0161njo za pridobitev pisem u\u010dencev, ki so sodelovali na nate\u010daju. \u017deleli smo namre\u010d analizirati vsa pisma in ne samo tista, ki jih je izbrala njihova posebna komisija. Sku\u0161ali smo torej karseda raz\u0161iriti vzorec in zagotoviti \u010dim ve\u010djo vklju\u010denost otrok, \u010detudi njihovih pisem ni izbrala komisija (morda zaradi slab\u0161e kakovosti, regijske zastopanosti ipd.). Po privolitvi v sodelovanje je KPK na osnovne \u0161ole, kjer so pisma nastala, naslovila pro\u0161njo za njihovo analizo s strani IRSSV. Zaradi na\u010dina zbiranja podatkov vzorec seveda ni reprezentativen, saj to ni bil prvotni namen pisem. V vzorcu prevladujejo dekleta (skoraj dve tretjini), najmanj pisem so napisali u\u010denci sedmih razredov, skoraj polovica piscev pisem prihaja iz \u0161ol, ki delujejo v va\u0161kem okolju, med regijami pa s kar tretjino pisem prevladuje podravska statisti\u010dna regija. Predvidevamo tudi, da so v nate\u010daju sodelovali u\u010denci, ki so bolj motivirani za sodelovanje v tovrstnih aktivnostih, in da pisma vsaj do dolo\u010dene mere odra\u017eajo dru\u017ebeno za\u017eelena stali\u0161\u010da, kar gotovo vpliva na zapise. Na vsebino pisem je prav gotovo vplival tudi sam postopek izvedbe nate\u010daja, u\u010ditelji (in u\u010denci) so namre\u010d morali slediti to\u010dno dolo\u010denim smernicam KPK (2013b)<\/a>. Pridobljeni tekstovni material je z raziskovalnega vidika kljub temu dragocen, vendar se moramo zavedati njegovih omejitev. Snovalci nate\u010daja, v okviru katerega so pisma nastala, namre\u010d niso predvideli kasnej\u0161e tekstovne analize. S tega vidika so ti surovi podatki neprimerljivi s podatki, ki bi jih npr. pridobili s skrbno na\u010drtovanimi kvalitativnimi metodami, kjer bi nadzorovali zasnovo raziskave in potek pridobivanja podatkov.<\/p>\n

Za analizo vsebine pisem smo uporabili naslednji raziskovalni postopek:<\/p>\n

    \n
  1. Kategorizacija besedila (v na\u0161em primeru vseh pisem v vzorcu) v tematske kode<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ol>\n

    Cilj prve faze tekstovne analize je bil opredelitev kod glede na raziskovalna vpra\u0161anja in vnaprej dolo\u010deno kategorizacijo. Pojem kategorije v kvalitativnem raziskovanju razumemo kot skupino pojmov, tem, konceptov, idej in stali\u0161\u010d, ki jih na podlagi podobnosti ali drugih vnaprej dolo\u010denih kriterijev, umestimo v dolo\u010deno kategorijo. To nam omogo\u010da razumevanje in poenostavitev napisanega z uvidom v na\u0161e raziskovalne cilje in uvrstitvijo dolo\u010denih delov besedila v dolo\u010deno kodo. Proces kodiranja torej omogo\u010da analizo, poimenovanje, kategoriziranje, teoreti\u010dno razporeditev in strukturiranje besedila. Pisma mladostnikov smo vnesli v program za kvalitativno analizo podatkov MAXQDA<\/a>, jih prebrali upo\u0161tevajo\u010d teoretsko predznanje in na\u0161a raziskovalna vpra\u0161anja ter opredelili klju\u010dne koncepte, ki se pojavljajo v pismih. Na podlagi tega je sledilo oblikovanje kratkih navodil, ki so opisala in opredelila kazalnike, na podlagi katerih, je koder razvr\u0161\u010dal dele besedila v izbrane kode oz. kategorizacijo. Kategorije razumemo kot skupino pojmov, tem, konceptov, idej, stali\u0161\u010d ipd., ki jih na podlagi podobnosti ali drugih vnaprej dolo\u010denih kriterijev zdru\u017eujemo. V na\u0161em primeru smo dolo\u010dili 9 kategorij in 91 kod, v katere je bilo razvr\u0161\u010denih 6606 citatov (delov besedila, ki spadajo v dolo\u010deno kodo).<\/p>\n

    \"\"
    Slika1: Grafi\u010dni prikaz pisem (x os) po devetih vsebinskih kodah (y os) (Vir: IRSSV 2016)<\/figcaption><\/figure>\n
      \n
    1. Kvantifikacija razli\u010dnih kod v celotnem besedilu<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ol>\n

      Ta metoda nam ponuja osnovni pregled pomembnosti tem, o katerih so pisali u\u010denci. Analizirali smo tri kazalnike: \u0161tevilo kod v besedilu, dele\u017e kodiranega besedila v celotnem besedilu in dele\u017e pisem, v katerih se dolo\u010dena koda pojavi.<\/p>\n

        \n
      1. Kvantifikacija razli\u010dnih kod glede na osnovne demografske spremenljivke (in glede na druge kode)<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ol>\n

        Ta metoda nam je omogo\u010dila analizo pomembnosti dolo\u010denih tem (kod) glede na druge teme (kode) v celotnem korpusu besedila in po demografskih spremenljivkah. S tem smo med drugim poskusili odgovoriti na vpra\u0161anja, kot je na primer, ali se koda brezposelnost<\/em> v ve\u010dji meri pojavlja glede na spol, razred, tip naselja in statisti\u010dno regijo piscev pisem ter na vpra\u0161anja, kot na primer, v kolik\u0161ni meri se v pismih, ki vsebujejo kodo brezposelnost<\/em>, pojavlja tudi koda politika me zanima<\/em>.<\/p>\n

          \n
        1. Prekrivanje kod in analiza omre\u017eja kod<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ol>\n
          \"\"
          Slika 3: Omre\u017eje prekrivanj kod v pismih poslancem (Vir: Boljka idr.\u00a02016)<\/figcaption><\/figure>\n

          V procesu kodiranja je lahko dolo\u010den del besedila kodiran z ve\u010d razli\u010dnimi kodami. Npr. podrobneje nas je zanimalo, o \u010dem pi\u0161ejo u\u010denci v delu besedila, ki je kodirano s kodo negotova prihodnost<\/em>, zato smo \u017eeleli ugotoviti, v kolik\u0161ni meri so bile s to kodo hkrati kodirane tudi druge kode. Prekrivanje kod smo obravnavali in analizirali kot omre\u017eje, ki je prikazano na Sliki 3. Uporabili smo program Gephi in algoritem za razporeditev in manipulacijo omre\u017eja ForceAtlas2. Pri tem velikost kod in njihova sredi\u0161\u010dnost (angl. degree centrality<\/em>) v omre\u017eju predstavljata najpomembnej\u0161e kode z vidika vseh povezav in \u0161tevila vseh prekrivanj. Tako je npr. koda pomanjkanje vrednot<\/em> pomembna koda z vidika \u0161tevila kodiranj, ni pa sredi\u0161\u010dna koda, saj je v primerjavi s kodo brezposelnost<\/em>, ki se nahaja v sredini omre\u017eja, manj povezana z drugimi kodami. \u0160tevilo prekrivanj posameznih kod je ponazorjeno z debelino \u010drte, ki kode povezuje. Vseh razli\u010dnih povezav med kodami je 1690, prekrivanj pa 7103. Zaradi ve\u010dje preglednosti omre\u017eje na Sliki 1 prikazuje samo povezave med kodami, ki so ve\u010dje od \u0161tirih prekrivanj. Takih razli\u010dnih povezav je 404 oz. 4819 vseh prekrivanj.<\/p>\n

          Interaktivna razli\u010dica posodobljenega omre\u017eja je dostopna na spletni strani Virostatiq<\/a>.<\/p>\n

            \n
          1. Vsebinska analiza kodiranega besedila<\/strong><\/em><\/li>\n<\/ol>\n

            Klju\u010dni korak je bila kon\u010dna vsebinska analiza besedila, ki predstavlja sintezo vseh zgornjih tehnik. S pomo\u010djo zgoraj opisane kategorizacije smo vsebinsko analizirali besedilo. Npr. zanimalo nas je, kaj so u\u010denke iz ve\u010djih mest napisale povedale o davkih. S pomo\u010djo programa za kvalitativno analizo podatkov smo pridobili vse dele besedila, ki so kodirani s kodo davki<\/em>, in ki so ga napisale u\u010denke, ter ga vsebinsko analizirali. To besedilo smo npr. primerjali z deli besedila, v katerih so o davkih govorili u\u010denci in iskali podobnosti, razlike ter utemeljitve.<\/p>\n

            Vzorec in metode kvantitativnega dela \u0161tudije<\/strong><\/h2>\n

            Na podlagi ugotovitev tekstovne analize pisem, s katero smo \u017ee delno odgovorili na nekatera raziskovalna vpra\u0161anja, smo oblikovali podrobnej\u0161a raziskovalna vpra\u0161anja, na katera smo sku\u0161ali odgovoriti \u0161e s kvantitativnimi raziskovalnimi metodami. Uporabili smo podatke raziskav Slovenska mladina 2010 (Lavri\u010d in drugi 2011)<\/a> in Slovenska mladina 2013 (Flere in drugi 2014)<\/a>, ki so dostopni v Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov. Klju\u010dni cilj je bil ugotoviti, kako sta povezana vrednotni okvir slovenskih mladostnikov in njihovo politi\u010dno udejstvovanje. Pri tem nas je (med drugim) zanimalo,<\/p>\n