{"id":4534,"date":"2017-03-08T12:01:38","date_gmt":"2017-03-08T11:01:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4534"},"modified":"2017-04-10T14:16:50","modified_gmt":"2017-04-10T12:16:50","slug":"knjiznice-v-luci-nekaterih-sprememb-zakonodaje-s-podrocja-avtorskega-prava","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/03\/08\/knjiznice-v-luci-nekaterih-sprememb-zakonodaje-s-podrocja-avtorskega-prava\/","title":{"rendered":"Knji\u017enice v lu\u010di nekaterih sprememb zakonodaje s podro\u010dja avtorskega prava"},"content":{"rendered":"

Zapisal: Janko Klasinc, Narodna in univerzitetna knji\u017enica<\/em><\/p>\n

Razvoj spletnih tehnologij in nara\u0161\u010danje koli\u010dine raznolikih spletnih informacijskih virov spremljajo avtorsko-pravne te\u017eave (in re\u0161itve), ki vedno v ve\u010dji meri vplivajo na oblikovanje politik knji\u017enic na podro\u010dju reproduciranja in omogo\u010danja dostopa do njihovega gradiva in informacijskih virov. Pretekla praksa ka\u017ee, da zakonodajnim re\u0161itvam, ki pogosto ne dohajajo dejanskega stanja, skoraj nikoli ne uspe v celoti uresni\u010diti pri\u010dakovanj in potreb knji\u017enic ter njihovih uporabnikov.<\/p>\n

Knji\u017enice se obi\u010dajno znajdemo v vlogi zagovornikov \u010dim bolj odprtega dostopa do znanja in informacij, vendar nam pogosto manjka strokovnega znanja s podro\u010dja avtorskega prava, saj le redke razpolagamo z ustreznimi kadri za pokrivanje tovrstnih pravnih vpra\u0161anj. Ob vedno ve\u010djih delovnih obremenitvah na primarnem strokovnem podro\u010dju (bibliotekarstvo in informacijska znanost), obi\u010dajno tudi zmanjka \u010dasa za bolj poglobljeno spremljanje razvoja avtorskega prava. Tudi zato ob spremembah zakonodaje pogosto prihaja do polovi\u010dnih, neprakti\u010dnih ali neuporabnih re\u0161itev. V tem prispevku podajam le nekaj primerov, iz katerih je razvidno, vsaj glede na dosedanjo prakso NUK, da smo pri\u010da izgubljenim prilo\u017enostim za uvedbo re\u0161itev, ki bi bile bolje usklajene s potrebami uporabnikov knji\u017enic, ter javnim interesom na podro\u010dju prostega dostopa do znanja.<\/p>\n

Digitalizacija gradiva in uvajanje re\u0161itev v Sloveniji<\/strong><\/h2>\n
\"\"<\/a>
Foto: arhiv NUK<\/figcaption><\/figure>\n

V zadnjem \u010dasu je prav gotovo pozitivna sprememba implementacija Direktive 2001\/29\/ES<\/a><\/strong> Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju dolo\u010denih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski dru\u017ebi v slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah<\/a><\/strong> (ZASP, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-G), Uradni list RS, \u0161t. 56\/2015 z dne 29. 7. 2015), do katere je pri\u0161lo leta 2015. Slednja javno dostopnim arhivom, knji\u017enicam, muzejem ter izobra\u017eevalnim ustanovam na osnovi 49. b \u010dlena dovoljuje prosto priob\u010ditev javnosti del iz svojih zbirk po temu namenjenih zaslonih<\/strong>, ki se nahajajo v njihovih prostorih, brez pridobitve dovoljenja imetnikov pravic. S tem so nekoliko olaj\u0161ani postopki digitalizacije, pri katerih je bilo pred navedenimi spremembami ZASP potrebno \u017ee pri izboru gradiva za digitalizacijo natan\u010dno preu\u010diti veljavnost pravic, saj brez dovoljenja imetnikov ni bilo dovoljeno niti reproduciranje v digitalni obliki niti dajanje na voljo javnosti. Kar zadeva dostop za uporabnike, je zdaj na voljo vsaj mo\u017enost uporabe digitalnih kopij tovrstnega gradiva v prostorih knji\u017enic. Za uporabnika to predstavlja nekaj izbolj\u0161av, kot na primer iskanje po celotnem besedilu in hitrej\u0161i dostop kot pri naro\u010danju fizi\u010dnih izvirnikov iz skladi\u0161\u010da, knji\u017enica pa lahko tudi bolje poskrbi za fizi\u010dne originale, saj jih lahko vzame iz uporabe.<\/p>\n

Kljub temu re\u0161itev ni optimalna, saj kljub tehni\u010dnim mo\u017enostim, ki so na voljo, uporabnikom znotraj brez\u017ei\u010dnega omre\u017eja knji\u017enice ne omogo\u010da dostopa do tovrstnega gradiva prek mobilnih naprav. Dostop je mo\u017een le prek namenskih terminalov, kar glede na trenutno prakso NUK pomeni, da so dolo\u010deni ra\u010dunalniki namenjeni le za uporabo tovrstnega gradiva. Da bi prepre\u010dili nekontrolirano raz\u0161irjanje avtorsko za\u0161\u010ditenih vsebin, so ti ra\u010dunalniki brez dostopa do svetovnega spleta in omogo\u010dajo uporabo le dolo\u010denih spletnih storitev knji\u017enice. S stali\u0161\u010da uporabnika je to dokaj okorno, knji\u017enica pa v \u017ee tako omejenih prostorskih razmerah del prostora namenja le za to, zelo omejeno uporabo, ne glede na to da so na voljo bolj\u0161e tehni\u010dne re\u0161itve.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: arhiv NUK<\/figcaption><\/figure>\n

Dobrodo\u0161la so tudi nova dolo\u010dila ZASP o uporabi osirotelih del<\/strong>, ki jo omogo\u010da Direktiva 2012\/28\/EU<\/a><\/strong> Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del in s katero je nekaterim javnim ustanovam, ki delujejo v javnem interesu (npr. javni arhivi, javne knji\u017enice), pod dolo\u010denimi pogoji omogo\u010deno, da ta dela \u2013 kljub temu da pravice na njih \u0161e niso potekle \u2013 reproducirajo in dajo na voljo javnosti.[i]<\/a> Na\u010deloma je s tem re\u0161ena problematika osirotelih del, vendar v praksi lahko hitro naletimo na precej\u0161nje te\u017eave ravno pri gradivu, ki vsebuje najve\u010d osirotelih del \u2013 \u010dasopisju. Predvsem dnevno \u010dasopisje vsebuje veliko \u0161tevilo kraj\u0161ih \u010dlankov in prispevkov, ki so nepodpisani ali pa so podpisani le z za\u010detnicami imena avtorja. Iskanje teh avtorjev in razre\u0161evanje pravic je pri starej\u0161em \u010dasopisnem gradivu zaradi obse\u017enosti prakti\u010dno neizvedljivo. Ker je del predpisanega postopka pri obravnavi osirotelih del tudi izvedba skrbnega iskanja v predpisanih virih in vnos vsakega dela v temu namenjeno bazo, je v praksi tudi ta postopek prakti\u010dno neizvedljiv, razen v primeru omejenih manj\u0161ih korpusov.<\/p>\n

Reforma avtorskega prava v EU<\/strong><\/h2>\n

Tudi zadnji paket reform avtorskega prava v obliki predloga Direktive<\/a> Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu<\/strong>, ki jih je jeseni 2016 objavila Evropska komisija, se vsaj v nekaterih delih nana\u0161a na knji\u017enice. Na prvi pogled koristni predlogi se po natan\u010dnej\u0161em pregledu v nekaterih vidikih izka\u017eejo kot dokaj omejeni in predstavljajo le delne re\u0161itve.<\/p>\n

Za knji\u017enice je prav gotovo dobrodo\u0161el predlog tekstovnega in podatkovnega rudarjenja<\/strong>, ki raziskovalnim organizacijam omogo\u010da izvajanje avtomatiziranih postopkov analize avtorskih del brez pla\u010dila, rezultate pa lahko uporabljajo v komercialne in nekomercialne namene. Te\u017eava je v tem, da je podatkovno rudarjenje dovoljeno izvajati le raziskovalnim organizacijam za namene raziskovalnega dela. Nekateri tipi knji\u017enic to prav gotovo niso, pri nekaterih pa je te\u017eko z gotovostjo trditi, ali jih lahko pri\u0161tevamo med take organizacije ali ne. S tem je seznam potencialnih uporabnikov teh dolo\u010dil dokaj ozek, mnoge knji\u017enice pa se v negotovosti glede upravi\u010denosti do te dejavnosti, verjetno ne bodo spustile v tveganja glede potencialnih od\u0161kodninskih to\u017eb. Predlog torej na prvi pogled obeta veliko, v praksi pa vsaj v svetu knji\u017enic verjetno ne bo imel bistvenih u\u010dinkov razen pri morda tistih, ki so del raziskovalnih zavodov.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: arhiv NUK<\/figcaption><\/figure>\n

Predlagano dolo\u010dilo o ohranjanju kulturne dedi\u0161\u010dine<\/strong> dedi\u0161\u010dinskim ustanovam dovoljuje digitalno reproduciranje del, ki so trajno del njihovih zbirk, vendar izklju\u010dno za namen ohranjanja teh del. Dolo\u010dilo ne predstavlja bistvene novosti, saj slovenski ZASP \u017ee vsebuje dolo\u010dilo (tretji odstavek 50. \u010dlena), ki knji\u017enicam in drugim sorodnim organizacijam (tudi izobra\u017eevalnim in raziskovalnim) omogo\u010da tovrstno reproduciranje iz lastnih primerkov za lastne potrebe. Od implementacije sprememb leta 2015 dalje, zakon v 49. b \u010dlenu skladno z Direktivo 2001\/29\/ES takim ustanovam dovoljuje tudi, da del iz svojih zbirk javnosti priob\u010dijo na za to namenjenih zaslonih, ki se nahajajo v njihovih prostorih. Trenutni predlog EU omogo\u010da le reproduciranje za namene ohranjanja, kljub temu da bi lahko nekoliko raz\u0161iril \u017ee obstoje\u010de mo\u017enosti dostopa na \u017ee prej omenjen dostop znotraj brez\u017ei\u010dnega omre\u017eja knji\u017enice, kar bi uporabnikom omogo\u010dilo dostop do digitalnih kopij z lastnih naprav in jim tako olaj\u0161alo dostop do gradiva. Obenem bi knji\u017enice prihranile pri fizi\u010dnem prostoru, ki ga trenutno namenjajo terminalom za uporabo relativno omejenih korpusov gradiva.<\/p>\n

Pri predlogu uporabe del v dejavnostih digitalnega in \u010dezmejnega pou\u010devanja<\/strong> gre za izjemo ali omejitev avtorskih pravic za namene ponazoritve pri izobra\u017eevalnih dejavnostih v nekomercialne namene, kar pomeni, da bi lahko upravi\u010dene ustanove v okviru pouka v digitalnem okolju prosto uporabljale, prikazovale, delile oziroma raz\u0161irjale avtorske vsebine. Predlog je pomanjkljiv, saj \u00a0dr\u017eave \u010dlanice EU izjeme niso dol\u017ene vpeljati, \u010de je mogo\u010de od imetnikov avtorskih pravic v ta namen pridobiti ustrezne licence (ki verjetno ne bodo brezpla\u010dne) in omejiti uporabo del le na prostore izobra\u017eevalne ustanove in na zaprta omre\u017eja ustanove. Poleg tega predlog \u017eal velja le za izobra\u017eevalne ustanove in izpu\u0161\u010da knji\u017enice, arhive ter druge organizacije s podro\u010dja varovanja pisne kulturne dedi\u0161\u010dine. Tudi knji\u017enice namre\u010d izvajajo \u0161tevilne in raznolike izobra\u017eevalne aktivnosti, ki potekajo v obliki predavanj, te\u010dajev in delavnic, predlog pa se povsem po nepotrebnem omejuje le na izobra\u017eevalne ustanove.<\/p>\n

Potreba po jasnej\u0161ih stali\u0161\u010dih knji\u017eni\u010darske stroke<\/strong><\/h2>\n

Vsi opisani primeri predstavljajo dolo\u010dene korake v smeri manj omejujo\u010dih mo\u017enosti reproduciranja, raz\u0161irjanja in dajanja na voljo javnosti avtorskih del, ki jih hranijo javne ustanove, vendar je pri vseh \u0161e precej mo\u017enosti za izbolj\u0161ave. Namen pri\u010dujo\u010dega prispevka ni bil ponuditi konkretne predloge in re\u0161itve, ampak ponazoriti kak\u0161ne zakonodajne re\u0161itve se sprejemajo, \u010de smo pri postopku premalo anga\u017eirane organizacije, ki skrbimo za ohranjanje pisne kulturne dedi\u0161\u010dine. Knji\u017enice smo na podro\u010dju avtorskega prava gotovo eden od dele\u017enikov, zato je pomembno, da se sli\u0161i tudi na\u0161 glas.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Foto: arhiv NUK<\/figcaption><\/figure>\n

Tako na ravni EU kot tudi na ravni Slovenije pri sprejemanju zakonodaje sodeluje veliko igralcev. Da bi dosegli \u010dim bolj\u0161o ureditev, ki ne bo pisana na ko\u017eo le komercialnim interesom ve\u010djih zasebnih podjetij, bi bilo prav, da knji\u017enice zavzamemo jasnej\u0161e stali\u0161\u010de glede svojih interesov in oblikujemo tudi strate\u0161ke usmeritve, s pomo\u010djo katerih bomo lahko bolj tvorno sooblikovali slovenske in evropske politike na podro\u010dju avtorsko pravne zakonodaje. Kljub morda \u0161e premajhnemu zavedanju mehanizmi za to obstajajo, zato ni razloga, da si ne bi prizadevali za predpise, ki bi bolje uresni\u010devali javni interes na podro\u010dju splo\u0161ne dostopnosti informacij in znanja.<\/p>\n

V konfliktu med pravico do naj\u0161ir\u0161ega in \u010dim bolj enostavnega dostopa do informacij, kar je pomemben temelj razvoja dru\u017ebe znanja in demokratizacije dru\u017ebe, ter pravico ustvarjalcev, zalo\u017enikov in ponudnikov avtorskih del do komercialnega izkori\u0161\u010danja teh del, pogosto nobena stran ni povsem zadovoljna z zakonskimi re\u0161itvami. Poudariti gre, da \u0161e najve\u010d dose\u017eejo najve\u010dji igralci s podro\u010dja zalo\u017eni\u0161tva, medijev in drugih komercialnih ponudnikov informacijskih virov, saj lahko s svojimi obse\u017enimi sredstvi v ve\u010dji meri vplivajo na zakonodajalce kot obi\u010dajni dr\u017eavljani in manj\u0161a podjetja, ter javni zavodi. Zaradi tega so pogosto prikraj\u0161ani uporabniki knji\u017enic in sorodnih organizacij, ki jim lahko te ponudijo manj napredne storitve, kot jih omogo\u010dajo trenutne tehnolo\u0161ke re\u0161itve.<\/p>\n

[i]<\/a> Osirotela dela so tista varovana dela, katerih imetnik pravic ni znan ali ga ni mogo\u010de najti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V NUK-u se vsakodnevno sre\u010dujejo z vpra\u0161anji in dilemami avtorskega prava, ki jih poraja dgitalizacija gradiva. Za komentar glede reforme avtorskega prava, ki poteka na ravni EU, smo prosili Janka Klasinca. Ve\u010d v nadaljevanju. <\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2580,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15,1],"tags":[47],"class_list":["post-4534","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-neuvrsceni","tag-avtorske-pravice"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4534","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4534"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4534\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4575,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4534\/revisions\/4575"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4534"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4534"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4534"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}