{"id":4526,"date":"2017-03-08T14:47:44","date_gmt":"2017-03-08T13:47:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4526"},"modified":"2017-04-11T11:40:46","modified_gmt":"2017-04-11T09:40:46","slug":"neenaki-pogoji-znanstvenega-dela-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/03\/08\/neenaki-pogoji-znanstvenega-dela-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Neenaki pogoji znanstvenega dela v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

Zapisala: Dr. Mirjana Ule, Center za socialno psihologijo, FDV<\/em><\/p>\n

V raziskavi o razlikah v delovnih pogojih in kariernih poteh v znanosti med spoloma v Sloveniji (Ule, \u017divoder in Berzelak, 2016<\/a>) smo preverjali, kje so temeljne ovire za uveljavljanje \u017eensk v znanosti, kaj so razlogi za vertikalno segregacijo po spolu, na katero opozarjajo statisti\u010dni podatki, kaj je z znanstveno kulturo v akademskih okoljih.<\/p>\n

Zbiranje podatkov<\/strong><\/p>\n

Raziskavo smo izpeljali v Centru za socialno psihologijo<\/a> na pobudo Komisije za \u017eenske v znanosti<\/a> pri Ministrstvu za znanost v letu 2011 s pomo\u010djo anketnega vpra\u0161alnika<\/a>, ki je bil poslan prek elektronske po\u0161te 4551 doktorjem in doktoricam znanosti. Kontaktni podatki so bili pridobljeni iz podatkovne baze SICRIS<\/a>. Na anketo je delno ali v celoti odgovorilo 1105 pozvanih. Med anketiranimi je bilo 43% doktorjev in 57% doktoric znanosti. Analiza zastopanosti znanstvenih disciplin poka\u017ee, da so v raziskavi zastopane vse znanstvene discipline in da je tudi spolna struktura po znanstvenih disciplinah ustrezno zastopana (Ule in drugi, 2011<\/a>).<\/p>\n

Zanimivo je bilo, da je bil odziv nagovorjenih doktorjev in doktoric znanosti izjemno dober, da smo spontano dobro pokrili vzorec glede spolne strukture, zastopanosti strok, zastopanosti dejavnosti (doktorji\/ce iz akademske sfere, raziskovalnih in\u0161titutov in gospodarstva). Predvsem pa nas je presenetila obilica zanimivih odgovorov na odprta vpra\u0161anja, ki smo jih postavili na koncu vsakega sklopa vpra\u0161anj. Kot da bi anketirani komaj \u010dakali, da lahko povedo svoje kriti\u010dno mnenje o naravi znanstvenega dela v Sloveniji. Kriti\u010dne pripombe so imeli tako doktorji kot doktorice znanosti.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Graf 1: Koliko let po doktoratu ste dobili… (Vir: DPZ11<\/a> (Ule, \u017divoder in Berzelak, 2016))<\/figcaption><\/figure>\n

Enaki pogoji za napredovanje po karierni lestvici<\/strong><\/p>\n

V raziskavi izhajamo iz teze, da je uveljavljanje pogojev za enakost med spoloma v znanstvenem delu ena klju\u010dnih sestavin notranje demokratizacije znanosti. Znanstvene skupnosti in institucije morajo razviti lastno notranjo demokracijo, da bi lahko ohranjale svoje poslanstvo in prispevale k \u0161irjenju socialne pravi\u010dnosti v dru\u017ebi (Ule in drugi, 2015<\/a>).<\/p>\n

S podatki dokazujemo, da je \u017eenskam znanstvenicam o\u010ditno ote\u017eeno napredovanje po karierni lestvici, da so \u017eenske diskriminirane tudi pri pla\u010dilu za delo ter da so dele\u017ene manj \u010dasti in nagrad. Problem vertikalne segregacije je, da \u017eenska podreprezentiranost na najvi\u0161jih polo\u017eajih (med rednimi profesoricami) ovira mo\u017enost, da bi \u017eenske pri\u0161le na najvi\u0161je vodstvene polo\u017eaje, torej na odlo\u010devalne polo\u017eaje. Majhen dele\u017e \u017eensk na polo\u017eajih mo\u010di in odlo\u010danja ter prevladovanje mo\u0161kih v teh polo\u017eajih vodita v pristranskost pri odlo\u010danju in vodenju znanstvene politike, izboru raziskovalnih subjektov ter ustvarjanju pravil in meril za napredovanja itd. Mlade \u017eenske v akademski sferi nimajo vzornic, s katerimi bi se lahko identificirale ali bi jih podpirale v kariernem napredovanju. Podreprezentiranost \u017eensk na najvi\u0161jih polo\u017eajih v znanstveni sferi je tako ovira za vstop \u017eensk v znanstveno kariero (Ule in drugi, 2013<\/a>).<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Diskriminacija<\/strong><\/p>\n

Obenem pa rezultati raziskave tudi ka\u017eejo, da se diskriminacija v upravljanju z znanostjo v Sloveniji ne omejuje samo na \u017eenske. Po mnenju anketiranih prihaja do diskriminacije pri upravljanju z znanostjo, ki je v Sloveniji o\u010ditno omejena na ozek krog tistih, ki imajo vpliv in mo\u010d. Zanimivo je, da se tu odgovori mo\u0161kih in \u017eensk ne razlikujejo. Skoraj polovica \u017eensk, vklju\u010denih v raziskavo (46 %), je pritrdilno odgovorila na vpra\u0161anje, ali so \u017ee ob\u010dutile diskriminacijo zaradi spola oziroma ali so bile pri\u010de diskriminacije. In kako se je diskriminacija kazala? Predvsem se je kazala s slab\u0161imi kariernimi mo\u017enostmi, z ustvarjanjem negativne osebne podobe, s slab\u0161imi delovnimi razmerami.<\/p>\n

\"\"<\/a>
Graf 2: Ali po va\u0161em mnenju v slovenski znanosti prihaja do diskriminacije in zakaj? Mo\u017enih je ve\u010d odgovorov. (Vir: DPZ11<\/a> (Ule, \u017divoder in Berzelak, 2016))<\/figcaption><\/figure>\n

Kot smo pokazali z analizo podatkov, je upravljanje z znanostjo v Sloveniji spolno pristransko. Po mnenju anketiranih v raziskavi so bistvene diskriminacijske prakse, ki bi jih bilo treba odpraviti: netransparentnost v odlo\u010danju, pristranski kriteriji napredovanja oz. habilitiranja, nezavedne spolne pristranskosti pri ocenjevanju odli\u010dnosti, pri recenzijskih postopkih. Kaj bi po mnenju anketiranih omililo diskriminacijo na osnovi spola v znanosti? Anketirani predvsem izpostavljajo potrebo po spremembi odnosov in eti\u010dnih standardov v znanosti in\u00a0 uveljavitev ustreznih pravil in zakonov v prid ve\u010dji enakopravnosti spolov v znanosti. Vse to pa pomeni potrebo ali zahtevo po druga\u010dnem vodenju in upravljanju z znanostjo in z znanstvenimi skupnostmi.<\/p>\n

Diskusija rezultatov<\/strong><\/p>\n

Rezultati raziskave so prepri\u010dljivi in pomenljivi. Potrjujejo hipotezo, da je spolna pripadnost \u0161e vedno osrednji element institucionalnega \u017eivljenja v znanosti; ne v predavalnicah, ampak tam, kjer je mo\u010d, vpliv, presti\u017e, ugled, denar, kjer se sprejemajo odlo\u010ditve. Akademske ustanove se, vsaj kar se tega ti\u010de (mo\u010d, vpliv, presti\u017e, ugled, denar), \u0161e vedno ka\u017eejo kot izrazito mo\u0161ko dolo\u010deni socialni prostori s posebno mo\u0161ko akademsko kulturo. Zaradi nove pozornosti do polo\u017eaja \u017eensk v znanosti v zadnjem desetletju, vse redkeje naletimo na odkrito, vedenjsko izvajanje dominacije. Institucionalna dominacija se je premaknila v prikrite vidike mo\u010di, kjer u\u010dinkuje tako, da naturalizira razlikovanje ter utemelji hierarhi\u010dne polo\u017eaje v zdravem razumu, racionalnosti in v \u00bbstanju stvari\u00ab kot npr. spolna zaznamovanost dolo\u010denih polo\u017eajev.<\/p>\n

Pravzaprav polo\u017eaj \u017eensk v znanosti povsem ustreza dana\u0161njemu upravljanju z znanostjo v okviru prevladujo\u010de neoliberalne dru\u017ebene paradigme. Klju\u010dni elementi tega urejanja znanosti so zahteve po ekonomski u\u010dinkovitosti, konkuren\u010dnosti, tr\u017eenju znanja, tekmovalnosti. Te spremembe nekateri razlagajo s pojavom \u00bbakademskega kapitalizma\u00ab (Schimank, 2005<\/a>) ali spreminjanjem univerze v podjetje (Giroux, 2007<\/a>). Znotraj tako upravljane znanosti se slab\u0161ajo pozicije tistih, ki nimajo utrjenega polo\u017eaja v tej novi strukturi; \u017eensk in mladih. Ti se morajo vse pogosteje sprijazniti s prekarnimi oblikami zaposlitev. Prekarnost dela se izra\u017ea v nizki stopnji varnosti zaposlitve, nizki stopnji nadzora nad delovnimi pogoji (pla\u010da, delovni \u010das).<\/p>\n

Tu pa nastane nova nevarnost, ne samo za \u017eenske v znanosti ampak za akademske institucije nasploh, da se ugled akademske profesije zmanj\u0161uje zaradi vedno te\u017ejih pogojev; nara\u0161\u010danja zaposlitev za dolo\u010den \u010das, vedno ve\u010djih obremenitev, tako pedago\u0161kih kot raziskovalnih, te\u017ejih pogojev za napredovanje, pogojev, ki zmanj\u0161ujejo lastno ustvarjalnost (na primer to\u010dke v to\u010dno dolo\u010denih revijah, ki imajo zelo fiksirane kriterije za objave) in pove\u010dujejo pritisk h konformnosti. Konformnost, predanost in ustvarjalnost preprosto ne gredo skupaj.<\/p>\n

Nevarnost je, da bodo na izgubo ugleda, presti\u017ea, veliko hitreje in mo\u010dneje reagirali mo\u0161ki kolegi, ki se bodo raje zaposlovali na uglednej\u0161ih in bolje pla\u010danih delovnih mestih, na primer v mened\u017ementu, politiki, velikih mednarodnih korporacijah, zasebnem sektorju in da se bo tako \u00bbnaravno\u00ab ustvaril prostor za \u017eenske. \u010ce bodo \u017eenske na ta na\u010din zavzele akademsko sfero, to seveda ne bo pomenilo niti zmagoslavja \u017eensk, niti zmagoslavja enakih mo\u017enosti v znanstveno raziskovalni in akademski sferi.<\/p>\n

Ve\u010d o rezultatih raziskave in dostopnosti podatkov<\/strong><\/p>\n

Na podlagi raziskave sta bili izdani dve znanstveni monografiji: \u017denske v znanosti, \u017eenske za znanost : znanstvene perspektive \u017eensk v Sloveniji in dejavniki sprememb (Ule in drugi, 2013<\/a>) in Gendering Science: Slovenian Surveys and Studies in the EU Paradigms (Ule in drugi, 2015<\/a>)\u00a0ter nekaj znanstvenih \u010dlankov. Rezultate pa smo predstavili tudi na znanstvenih konferencah in javnih medijih. Osnovni pregled podatkov in vpra\u0161alnik sta znotraj opisa raziskave dostopna preko spletne strani ADP (ADP – IDNo: DPZ11<\/a>), medtem ko so neagregirani podatki zaradi ob\u010dutljivosti teme in zaupnosti podatkov dostopni za izobra\u017eevalne in raziskovalne namene le pod posebnimi pogoji in z dovoljenjem izvajalcev raziskave.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zapis je v skraj\u0161ani obliki objavljen na portalu Metina lista<\/a>\u00a0(rubrika #PodatkiADP<\/a>).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Viri in literatura<\/strong><\/p>\n