{"id":4473,"date":"2017-01-09T17:17:22","date_gmt":"2017-01-09T16:17:22","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4473"},"modified":"2017-02-07T12:04:00","modified_gmt":"2017-02-07T11:04:00","slug":"sindikalno-gibanje-v-sloveniji-od-osamosvojitve-do-danes","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/01\/09\/sindikalno-gibanje-v-sloveniji-od-osamosvojitve-do-danes\/","title":{"rendered":"Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes"},"content":{"rendered":"

Zapisala: mag. \u017diva Broder, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacija, FDV<\/em><\/p>\n

Priprava magistrske naloge \u00bbSindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes\u00ab <\/strong>je temeljila na analizi podatkov pridobljenih v raziskavah Slovensko javno mnenje v obdobju od osamosvojitve (1991) do danes (2015). Poleg splo\u0161ne stopnje sindikaliziranosti aktivne populacije v Sloveniji ter fenomena zdru\u017eevanja na eni strani in pojavljanja novih sindikalnih central na drugi strani sem v nalogi analizirala demografsko strukturo sindikalnega \u010dlanstva skozi \u010das. Zanimive so tudi analize sindikalnega \u010dlanstva glede na levo \u2013 desno orientiranost \u010dlanov, ki je ume\u0161\u010dena v kontekst politi\u010dnega dogajanja v Sloveniji v obdobju od leta 1991 do danes. Nalogo sem zaokro\u017eila z analizami percepcije funkcije sindikatov; z zaupanjem v sindikate ter odnosa sindikalnih \u010dlanov in ne\u010dlanov do pojma \u00bbsindikalne pravice delavcev\u00ab in splo\u0161nim odnosom do dela.<\/p>\n

Magistrsko delo \u017dive Broder z naslovom “Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes” je v celoti dostopno na povezavi<\/a><\/strong>.<\/p>\n

\"Graf:<\/a>
Graf 1: Primerjava dele\u017ea sindikaliziranosti in aktivne populacije. Vir: Slovensko javno mnenje, 1991 – 2015.<\/figcaption><\/figure>\n

Stopnja sindikaliziranosti<\/h2>\n

Analiza ka\u017ee, da je v slovenskem sindikalnem prostoru, tako kakor tudi v evropskem sindikalnem prostoru, v zadnjem obdobju opaziti mo\u010dan neenakomeren trend upada sindikalnega \u010dlanstva, kljub temu da se z leti \u0161tevilo sindikatov v Sloveniji pove\u010duje. V prvi polovici devetdesetih let je stopnja sindikaliziranosti naglo upadla, v desetletju od 1995 do 2005 se je gibala okrog 40 %, od polovice prej\u0161njega desetletja pa spet, ob ob\u010dasnih oscilacijah, v osnovi strmo upada.\u00a0 Z leti se \u0161tevilo sindikatov v Sloveniji pove\u010duje. Na za\u010detku tranzicije sta bili skoraj dve tretjini sindikalnega \u010dlanstva vklju\u010deni v eno samo konfederacijo, v najnovej\u0161em obdobju (po meritvah iz leta 2015) najve\u010dja konfederacija pokriva le \u0161e dve petini vsega sindikalnega \u010dlanstva, medtem ko je ostalo \u010dlanstvo porazdeljeno med druge konfederacije ter pano\u017ene in podjetni\u0161ke sindikate (Graf 1).<\/p>\n

 <\/p>\n

Struktura sindikalnega \u010dlanstva<\/h2>\n

Gibanje strukture sindikalnega \u010dlanstva sem preverila glede na starost, izobrazbo, polo\u017eaj na delovnem mestu in sektorsko pripadnost (javni in realni sektor) populacije. Spremembe so opazne v izobrazbeni strukturi sindikalnega \u010dlanstva, kjer opazimo predvsem povi\u0161anje dele\u017ea visoko izobra\u017eenih ter upad dele\u017ea osnovno\u0161olsko izobra\u017eenih.<\/p>\n

\"Dele\u017e<\/a>
Graf 2: Dele\u017e dveh starostnih skupin v sindikalnem \u010dlanstvu (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)<\/figcaption><\/figure>\n

Spremembe v vrstah sindikalnega \u010dlanstva se v obdobju samostojne Slovenije dogajajo tudi na podro\u010dju sektorske distribucije. Posebej pa je zaskrbljujo\u010de dejstvo, da generacijske prenove sindikalnega \u010dlanstva skoraj ni oziroma je zelo \u0161ibka (Graf 2).<\/p>\n

Strukturo sindikatov sem preverila tudi glede na levo ali desno politi\u010dno opredelitev in ugotovila, da se sindikalno \u010dlanstvo v Sloveniji giblje na polu od levega do levo-sredinskega, toda vedno ostaja na levem polu politi\u010dne opcije. Primerjava levo in desno opredeljenih znotraj sindikalnega \u010dlanstva poka\u017ee, da je v sindikatih skozi vse \u010dasovno obdobje, od leta 1991 do leta 2015, ve\u010d levo kot desno usmerjenih \u010dlanov.<\/p>\n

V prelomnem obdobju, ko se je menjala orientacija oblasti in ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo (obdobje od 2003 do 2005), se dele\u017ea levo in desno usmerjenih skoraj izena\u010dita, saj razlika med njima zna\u0161a le eno odstotno to\u010dko. V zadnjih dveh meritvah (2014 in 2015) pa je razlika med levo in desno usmerjenimi najve\u010dja izmerjena do zdaj, in sicer leta 2014 ta zna\u0161a 14 odstotnih to\u010dk in leta 2015 kar 17 odstotnih to\u010dk (Graf 3).<\/p>\n

Percepcija funkcije sindikatov<\/strong><\/h2>\n

Osnovna funkcija sindikatov je po definiciji izbolj\u0161anje pogojev dela in zagotavljanje varnosti zaposlitve. V Sloveniji Ustavno sodi\u0161\u010de v odlo\u010dbi iz leta 1992 navaja, da je treba s pojmom sindikata razumeti vsako organizacijo ali zdru\u017eenje delavcev, katerega namen je izbolj\u0161ati in zavarovati interese delavcev, ne glede na naziv (Odlo\u010dba ustavnega sodi\u0161\u010da RS 1992). Preverila sem, ali obstajajo razlike pri percepciji funkcije sindikatov med \u010dlani in ne\u010dlani prav na podro\u010dju varnosti zaposlitve, pri zagotavljanju dobrih delovnih pogojev ter pri za\u0161\u010diti interesov delavcev. Za empiri\u010dno podlago smo izbrali dva indikatorja, vklju\u010dena v raziskavo ISSP leta 2005 (Malnar in skupina 2005<\/a>):<\/p>\n

\"Graf<\/a>
Graf 3: Levo-desna opredelitev sindikalnega \u010dlanstva (Vir: Slovensko javno mnenje, 1991-2015)<\/figcaption><\/figure>\n