{"id":4433,"date":"2017-02-03T16:52:44","date_gmt":"2017-02-03T15:52:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=4433"},"modified":"2017-03-08T12:03:18","modified_gmt":"2017-03-08T11:03:18","slug":"meta-novak-vpliv-druzbenoekonomskega-polozaja-na-izrazanje-politicnih-mnenj-v-anketah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2017\/02\/03\/meta-novak-vpliv-druzbenoekonomskega-polozaja-na-izrazanje-politicnih-mnenj-v-anketah\/","title":{"rendered":"Vpliv dru\u017ebenoekonomskega polo\u017eaja na izra\u017eanje politi\u010dnih mnenj v anketah"},"content":{"rendered":"

Zapisala: dr. Meta Novak, Center za politolo\u0161ke raziskave, FDV
\n<\/em><\/p>\n

V doktorski disertaciji sem raziskovala, kako na politi\u010dna javnomnenjska anketna vpra\u0161anja anketiranci odgovarjajo v obdobju v bli\u017eini volitev ter v obdobju, ko ni volitev. Raziskovalno vpra\u0161anje se mi je postavilo, ko sem naletela na hipotezo o razkoraku v znanju utemeljiteljev Phillipa J. Tichenorja, Georga A. Donohuea\u00a0in Clarice N. Olien. Hipoteza predpostavlja, da v obdobju ve\u010djega \u0161tevila informacij in medijskih sporo\u010dil, populacije z vi\u0161jim dru\u017ebenoekonomskim polo\u017eajem hitreje osvajajo novo znanje v primerjavi s populacijo z ni\u017ejim dru\u017ebenoekonomskim polo\u017eajem. Pri tem se razkorak v znanju med obema skupina pove\u010duje, \u010deprav bi pri\u010dakovali, da se bo zmanj\u0161eval.<\/p>\n

Razkorak v opredeljevanju<\/strong><\/h2>\n
\"Graf<\/a>
Graf 1: Primerjava povpre\u010dnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politi\u010dna mnenjska vpra\u0161anja v posameznih obdobjih glede na izobrazbo. Vir: Politbarometer, 1996\/01, 1996\/02, 1996\/10, 1996\/11, 1999\/09, 1999\/10, 2000\/09, 2000\/12, 2003\/09, 2003\/10, 2005\/09, 2005\/10, 2008\/06, 2008\/12, 2009\/11, 2010\/01, 2011\/10 in 2012\/01<\/figcaption><\/figure>\n

Sama se sicer nisem osredoto\u010dila na razkorak v znanju, ampak sem \u017eelela hipotezo raz\u0161iriti na razkorak v opredeljevanju. Zato sem svojo raziskavo naslonila tudi na podro\u010dje raziskav neodgovorov na anketna mnenjska vpra\u0161anja (odgovor ‘Ne vem’, brez odgovora), ki izpostavljajo predvsem dva razloga za izbiro neodgovorov v anketah. Po eni strani se anketiranec lahko odlo\u010di za izbiro neodgovora, ker mu primanjkuje znanja, na podlagi katerega bi lahko oblikoval mnenje oz. mu primanjkuje samozavesti za izra\u017eanje mnenja. Pri tem vi\u0161ja raven znanja vpliva na vi\u0161jo raven subjektivnih kompetenc. Analize javnomnenjskih podatkov pogosto zanemarijo neodgovore na anketna vpra\u0161anja in jih ne zajamejo v analizo. Raziskovalci s tem predpostavimo, da so neodgovori naklju\u010dno razporejeni in da javno mnenje dolo\u010dajo zgolj anketiranci, ki se do vpra\u0161anja opredelijo in so informirani. Ker raziskave, opravljene na tem podro\u010dju ka\u017eejo ravno nasprotno, in sicer, da neodgovore bolj izbirajo \u017eenske, starej\u0161i, manj izobra\u017eeni in etni\u010dno marginalizirane skupine, so na tem podro\u010dju potrebne nadaljnje analize.<\/p>\n

 <\/p>\n

Stopnja opredeljenosti v obdobju volitev<\/strong><\/h2>\n

V doktorski nalogi sem se osredoto\u010dila na stopnjo opredeljenosti v obdobju volitev, ko v okviru volilne kampanje anketiranci lahko pridobijo dodatne informacije o volilnih programih strank in stali\u0161\u010dih v primerjavi z nevolilnim obdobjem. Pri oblikovanju stali\u0161\u010da anketiranci navadno izhajajo iz najla\u017eje dostopnih informacij, tistih na katere so naleteli nedavno.<\/p>\n

Razkorak v opredeljevanju sem preverila na slovenski populaciji, med dru\u017ebeno ekonomskimi skupinami, glede na spol ter starost. Ve\u010dina anketirancev se je opredelila glede politi\u010dnih mnenjskih vpra\u0161anj, vendar se je povpre\u010dna vrednost opredeljenosti med \u010dasovnimi to\u010dkami razlikovala. V nasprotju s pri\u010dakovanji je bila opredeljenost ve\u010dja v \u010dasu pred volitvami kot v \u010dasu volitev.<\/p>\n

Mo\u017eno je, da obdobje volitev v ve\u010dstrankarskih sistemih\u00a0ponuja preve\u010d informacij, da bi jih volivec\u00a0lahko obdelal in izlu\u0161\u010dil bistvo, to pa ustvarja \u017ee negativen u\u010dinek informacij oz. da so vsebinske prioritete strank v \u010dasu volitev podobne, pri \u010demer je diferenciacija med strankami te\u017eja. Zdi se, da volilna kampanja ponuja predvsem konfliktne informacije, zato anketiranci te\u017eje oblikujejo svoje stali\u0161\u010de. V skladu s pri\u010dakovanji se je potrdila prisotnost razkoraka v opredeljenosti med dru\u017ebenoekonomskimi skupinami. Anketiranci z vi\u0161jo stopnjo izobrazbe so bili tudi bolj opredeljeni, poglavitna razlika se je kazala med tistimi s kon\u010dano osnovno \u0161olo ali manj, in drugimi izobrazbenimi skupinami. Za bolj opredeljene so se sistemati\u010dno izkazali mo\u0161ki. Ve\u010d neodgovorov\u00a0izbirajo \u017eenske in tudi najstarej\u0161a starostna skupina (nad 61 let). Razlika v stopnji opredeljenosti glede na starost se namre\u010d ka\u017ee med najstarej\u0161o skupino in drugimi. Zaskrbljujo\u010de je, da so se \u017eenske in starej\u0161i manj opredeljevali ravno v obdobju volitev, ko ima posameznik z volitvami najve\u010djo mo\u010d vplivanja na to, kak\u0161ne politike se bodo oblikovale. Tako pri \u017eenskah kot pri starej\u0161ih se ka\u017eejo ve\u010dje razlike v stopnji opredeljenosti med dru\u017ebenoekonomskimi skupinami.<\/p>\n

Za najbolj opredeljene so se izkazali mo\u0161ki, ki niso pripadali najstarej\u0161i starostni skupini\u00a0in so imeli kon\u010dano vsaj vi\u0161jo oziroma visoko stopnjo izobrazbe. Za najmanj opredeljene pa so se v analizi izkazale \u017eenske, starej\u0161e od 61 let, z najve\u010d osnovno\u0161olsko izobrazbo.\u00a0V analizi sem tako pri\u0161la do ugotovitev, ki nam lahko pomagajo razumeti izra\u017eanje mnenj v anketah\u00a0tako v \u010dasu volitev\u00a0kot v \u010dasu pred njimi, hkrati pa opozarjajo na vlogo kampanje ter pomen informiranja posameznih dru\u017ebenih skupin.<\/p>\n

Delo na podatkih iz ADP<\/strong><\/h2>\n
\"Graf<\/a>
Graf 2: Primerjava povpre\u010dnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politi\u010dna mnenjska vpra\u0161anja v posameznih obdobjih glede na spol. Vir: Politbarometer, 1996\/01, 1996\/02, 1996\/10, 1996\/11, 1999\/09, 1999\/10, 2000\/09, 2000\/12, 2003\/09, 2003\/10, 2005\/09, 2005\/10, 2008\/06, 2008\/12, 2009\/11, 2010\/01, 2011\/10 in 2012\/01.<\/figcaption><\/figure>\n

Analizo sem opravila na podatkih raziskave Politbarometer. Raziskavo izvaja Center za javno mnenje in mno\u017ei\u010dne komunikacije na FDV, podatke pa sistemati\u010dno hrani Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov. Analiza je opravljena na primeru petih obdobij volitev (volitve v dr\u017eavni zbor leta 1996, 2000, 2004, 2008 in 2011), za kar sem potrebovala podatke kontinuirane raziskave.<\/p>\n

Primerjala sem meritve najbli\u017eje \u010dasu volilne kampanje. Vzela sem dve raziskavi Politbarometer v \u010dasu volitev ter jih obravnavala kot eno raziskavo. Te podatke sem primerjala z obdobjem pred volitvami, ko sem ponovno analizirala dve obdobji volitev v letu, ko ni bilo nobenih volitev v Sloveniji ter jih obravnavala kot eno raziskavo. Za uporabo dveh raziskav v eni \u010dasovni to\u010dki sem se odlo\u010dila, da sem la\u017eje zajela vpliv volilne kampanje. Na ta na\u010din so bila analizirana obdobja bolj primerljiva, saj je bilo te\u017eko dolo\u010diti samo eno meritev kot najbolj primerno. Odvisno spremenljivko je predstavljal indeks opredeljenosti na politi\u010dna mnenjska vpra\u0161anja.<\/p>\n

V indeks sem zajela osem aktualnih politi\u010dnih vpra\u0161anj, ki so se ponovila v vsaki raziskavi, vklju\u010deni v analizo: zadovoljstvo z demokracijo, opredelitev levo-desno na politi\u010dnem kontinuumu, nedeljsko vpra\u0161anje, zaupanje\u00a0v vlado, predsednika vlade, dr\u017eavni zbor, predsednika republike in politi\u010dne stranke.<\/p>\n

Indeks sem oblikovala tako, da sem vse vsebinske odgovore na vpra\u0161anja kodirala z vrednostjo ena, vse neodgovore (Ne vem, b.o. in manjkajo\u010de odgovore) pa z vrednostjo 0 in te vrednosti se\u0161tela. Indeks je tako obsegal vrednosti od 0 do 8. Vrednost osem je pomenila, da se je anketiranec opredelil o vseh mnenjskih vpra\u0161anjih, medtem ko vrednost 0 ponazarja neodgovor ter s tem neopredeljenost glede vseh osmih vpra\u0161anj.<\/p>\n

V analizi sem kot neodvisne spremenljivke uporabila spol, starost in dru\u017ebenoekonomski polo\u017eaj, ki sem ga zaradi primerljivosti z ostalimi raziskavami na podro\u010dju razkoraka v znanju operacionalizirala z izobrazbo.<\/p>\n

Podatki, ki jih hrani ADP, so mi zaradi uporabniku prijazne hrambe omogo\u010dili natan\u010dno izvedbo analize. V ADP je namre\u010d na voljo pregleden seznam vseh raziskav, spremljajo\u010di vpra\u0161alniki in poro\u010dila. Za analizo pa je bilo pomembno tudi, da so v podatkovne datoteke dosledno vnesli neodgovore. Ne nazadnje analiza opozarja na uporabnost vseh zbranih podatkov z merjenji javnega mnenja,\u00a0pri \u010demer je hramba in mo\u017enost kori\u0161\u010denja podatkov ADP-ja nadvse koristna. V obdobju pisanja naloge mi je veliko pomenila tudi hitra odzivnost in podpora zaposlenih v ADP.<\/p>\n

\"Graf<\/a>
Graf 3: Primerjava povpre\u010dnih vrednosti indeksa opredeljenosti na politi\u010dna mnenjska vpra\u0161anja v posameznih obdobjih glede na starost. Vir: Politbarometer, 1996\/01, 1996\/02, 1996\/10, 1996\/11, 1999\/09, 1999\/10, 2000\/09, 2000\/12, 2003\/09, 2003\/10, 2005\/09, 2005\/10, 2008\/06, 2008\/12, 2009\/11, 2010\/01, 2011\/10 in 2012\/01.<\/figcaption><\/figure>\n

<\/h2>\n

Zaklju\u010dek<\/strong><\/h2>\n

Anketiranci z vi\u0161jo stopnjo izobrazbe so bili v vseh opazovanih obdobjih bolj opredeljeni, poglavitna razlika se je kazala med tistimi s kon\u010dano osnovno \u0161olo ali manj in drugimi izobrazbenimi skupinami (Graf1).<\/p>\n

Za bolj opredeljene so se sistemati\u010dno izkazali mo\u0161ki. Opazimo pa lahko tudi dvig opredeljenosti pri \u017eenskah v zadnjih opazovanih obdobjih (Graf 2).<\/p>\n

Razlika v stopnji opredeljenosti glede na starost se ka\u017ee predvsem med najstarej\u0161o skupino in drugimi. Zaskrbljujo\u010de je, da so se starej\u0161i manj opredeljevali predvsem v obdobju volitev, ko ima posameznik z volitvami najve\u010djo mo\u010d vplivanja na to, kak\u0161ne politike se bodo oblikovale (Graf 3). Podobni rezultati so se pokazali pri \u017eenskah.<\/p>\n

Ugotovitve iz doktorske disertacije Mete Novak so iz\u0161le v knjigi z naslovom \u00bbIzra\u017eanje politi\u010dnih mnenj v anketah<\/a>\u00ab (Zalo\u017eba FDV, 2016). Delo je prosto dostopno na spletni strani Zalo\u017ebe FDV<\/a>.<\/p>\n

Zapis je v skraj\u0161ani obliki objavljen na portalu Metina lista<\/a>\u00a0(rubrika #PodatkiADP<\/a>).<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Uporabljeni podatkovni viri
\n<\/strong><\/h2>\n

To\u0161, Niko et al.: Politbarometer, 1996 – julij 2000<\/a>: Kumulativna datoteka [datoteka podatkov]. Ljubljana, Fakulteta za dru\u017ebene vede, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij, .2000. izdelava , distribucija: Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov, november 2001. ADP – IDNo: PBSI_99.<\/p>\n

To\u0161, Niko et al.: PB9\/00. Politbarometer, Slovenija, 2000\/9<\/a>: September 2000 [datoteka podatkov]. izdelava : Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij, Fakulteta za dru\u017ebene vede, Ljubljana, 2000. distribucija: Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov, november 01 ADP – IDNo: PBSI0009.<\/p>\n

To\u0161, Niko et al.: PB12\/00. Politbarometer, Slovenija, 2000\/12<\/a>: December 2000 [datoteka podatkov]. izdelava : Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij, Fakulteta za dru\u017ebene vede, Ljubljana, 2000. distribucija: Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov, november 2001 ADP – IDNo: PBSI0012.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB9\/03, Slovenija<\/a>: September 2003 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], september 2003. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2008. ADP – IDNo: PBSI0309.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB10\/03, Slovenija<\/a>: Oktober 2003 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], oktober 2003. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2008. ADP – IDNo: PBSI0310.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB9\/05, Slovenija<\/a>: September 2005 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2005. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0509.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB10\/05, Slovenija<\/a>: Oktober 2005 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2005. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0510.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB6\/08, Slovenija<\/a>: Junij 2008 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2008. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0806.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB12\/08, Slovenija<\/a>: December 2008 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2008. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2009. ADP – IDNo: PBSI0812.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB11\/09, Slovenija<\/a>: November 2009 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2009. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2011. ADP – IDNo: PBSI0911.<\/p>\n

To\u0161, Niko in skupina. Politbarometer PB01\/10, Slovenija<\/a>: januar 2010 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2010. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2011. ADP – IDNo: PBSI1001.<\/p>\n

Kurdija, Slavko in Niko To\u0161. Politbarometer 10\/11, Slovenija<\/a>: Oktober 2011 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2011. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2012. ADP – IDNo: PBSI1110.<\/p>\n

Kurdija, Slavko in Niko To\u0161. Politbarometer 01\/12, Slovenija<\/a>: Januar 2012 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Center za raziskovanje javnega mnenja in mno\u017ei\u010dnih komunikacij [izdelava], 2012. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv dru\u017eboslovnih podatkov [distribucija], 2013. ADP – IDNo: PBSI1201.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Meta Novak s Centra za politolo\u0161ke raziskave na FDV je decembra 2016 prejela priznanje Klinarjevega sklada za delo na podatkih iz ADP. V prispevku je predstavila vsebino svojega dela in mo\u017enosti rabe podatkov iz arhiva. Ve\u010d v nadaljevanju!<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":4434,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[15,142],"tags":[140,141,86],"class_list":["post-4433","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog","category-metina-lista","tag-podatkiadp","tag-metina-lista","tag-uporabniki"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4433","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4433"}],"version-history":[{"count":31,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4433\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4468,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4433\/revisions\/4468"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4434"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4433"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4433"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4433"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}