{"id":3220,"date":"2013-11-18T13:06:09","date_gmt":"2013-11-18T12:06:09","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=3220"},"modified":"2015-08-24T08:19:33","modified_gmt":"2015-08-24T06:19:33","slug":"ravnanje-z-raziskovalnimi-podatki-spodbude-in-stroski-cessda-expert-seminar-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2013\/11\/18\/ravnanje-z-raziskovalnimi-podatki-spodbude-in-stroski-cessda-expert-seminar-2013\/","title":{"rendered":"Ravnanje z raziskovalnimi podatki: spodbude in stro\u0161ki (CESSDA Expert Seminar 2013)"},"content":{"rendered":"<p>V organizaciji Zdru\u017eenja evropskih arhivov dru\u017eboslovnih podatkov (<a href=\"http:\/\/www.cessda.org\/\">CESSDA<\/a>) je 28. in 29.10.2013 na Dunaju potekal ekspertski seminar. Osrednja tema seminarja je bilo vpra\u0161anje ravnanja z raziskovalnimi podatki, s poudarkom na spodbudah in stro\u0161kih. Tema se sklada z mednarodnimi smernicami, ki utirajo pot v smeri vse ve\u010djega in bolj\u0161ega dostopa do raziskovalnih podatkov.<\/p>\n<p>Prvi dan sre\u010danja je bilo v ospredju vpra\u0161anje usposabljanja raziskovalcev za ravnanje s podatki. <strong>Elisabeth Strandhagen<\/strong> in <strong>Sara Svensson<\/strong> iz <a href=\"http:\/\/snd.gu.se\/en\/\">Swedish National Data Service<\/a> sta predstavili, kako se z vpra\u0161anjem spopadajo na \u0160vedskem. Swedish Research Council zahteva od raziskovalcev, ki se ukvarjajo s &#8221;pomembnimi podatkovnimi zbirkami&#8221;, da pripravijo na\u010drt ravnanja s podatki (DMP). V \u0161vedskem dru\u017eboslovnem arhivu pri\u010dakujejo, da bo ta zahteva v doglednem \u010dasu postala obveza za vse raziskovalce. \u017de sedaj se je v njihovem arhivu mo\u010dno pove\u010dalo povpra\u0161evanje po podpori pri pripravi na\u010drtov. Na spletni strani so \u017ee objavili svoje orodje za pripravo DMP, pripravljajo pa tudi vodnik. <strong>Sonja Bezjak<\/strong> iz slovenskega Arhiva dru\u017eboslovnih podatkov je predstavila predlog politik za ravnanje z raziskovalnimi podatki v Sloveniji in predlog <a href=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/o_arhivu\/publikacije\/odpp10_akcijski_nacrt\/\">akcijskega na\u010drta za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstv<\/a>i. Sledila je kraj\u0161a predstavitev <strong>Alexie Katsanidou<\/strong>, iz nem\u0161kega <a href=\"http:\/\/www.gesis.org\/en\/institute\/\">GESIS<\/a>, ki je sku\u0161ala odgovoriti na vpra\u0161anje, kako raziskovalce spodbuditi, da bodo ustrezno ravnali s podatki. Med vpra\u0161anji, ki si jih raziskovalci zastavljajo, kadar je govor o deljenju podatkov, sta najpogostej\u0161i: Zakaj prav jaz? Kak\u0161no korist bom imel, \u010de delim podatke? Drugi ne bodo ustrezno uporabili mojih podatkov\u2026<\/p>\n<figure id=\"attachment_3235\" aria-describedby=\"caption-attachment-3235\" style=\"width: 300px\" class=\"wp-caption alignright\"><a href=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Rein_Murakas_12.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-3235\" title=\"Rein_Murakas_1\" src=\"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Rein_Murakas_12-300x247.jpg\" alt=\"\" width=\"300\" height=\"247\" srcset=\"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Rein_Murakas_12-300x247.jpg 300w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Rein_Murakas_12-1024x844.jpg 1024w, https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-content\/uploads\/2013\/11\/Rein_Murakas_12.jpg 1500w\" sizes=\"auto, (max-width: 300px) 100vw, 300px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-3235\" class=\"wp-caption-text\">Seminarja se je udele\u017eilo okoli 25 predstavnikov razli\u010dnih evropskih dr\u017eav in predstavnik ZDA. Foto: Rein Murakas<\/figcaption><\/figure>\n<p><strong>Alexandra Stam<\/strong> iz \u0161vicarskega <a href=\"http:\/\/www2.unil.ch\/fors\/?lang=en\">FORS<\/a> je predstavila izvirno obliko usposabljanja raziskovalcev za ustrezno ravnanje z raziskovalnimi podatki. Prikazala je primer scenarija, ki so ga pripravili in izvedli v okviru poletne, 5-dnevne \u0161ole. Po izmi\u0161ljenem scenariju, ki so ga pripravili v sodelovanju z UK DA, so neznanci iz arhiva ukradli podatkovno bazo. Udele\u017eenci poletne \u0161ole so iz nastalih okoli\u0161\u010din sku\u0161ali rekonstruirati izgubljene podatke, metapodatke, dokumentacijo\u2026\u00a0 Gre za primer dobre prakse, saj so se udele\u017eenci v\u017eiveli v zgodbo, sledili pripravljenemu scenariju in z zanimanjem sodelovali pri delu. Scenarij je pomagal, da so dojeli smisel in pomen dobre in kakovostne priprave podatkov.<\/p>\n<p>Drugi dan sre\u010danja je bil namenjen vpra\u0161anju spremljanja stro\u0161kov. <strong>Laurence Horton<\/strong>, GESIS, se je osredoto\u010dil na pomen stro\u0161kov pri arhiviranju in izpostavil, da je le-te te\u017eko napovedati oziroma oceniti. Pomagajo si z OAIS modelom, na katerem temelji ve\u010dina arhivov. <strong>Veerle Van den Eynden<\/strong>, iz <a href=\"http:\/\/www.data-archive.ac.uk\/\">UK Data Archive<\/a>, je sku\u0161ala odgovoriti na vpra\u0161anje: kako lahko raziskovalci ovrednotijo potrebe, ki izvirajo iz ravnanja z raziskovalnimi podatki. To je pomembno zaradi rasti trenda deljenja podatkov in bo zanimalo zlasti financerje, zalo\u017enike in raziskovalce. Pomembno pa je tudi na ravni institucionalnega planiranja prora\u010duna. Predstavila je <a href=\"http:\/\/ukdataservice.ac.uk\/manage-data\/plan\/costing.aspx\">orodje<\/a>, ki so ga razvili v okviru UK Data Service in je brezpla\u010dno na voljo raziskovalcem.<\/p>\n<p><strong>Heiko Tjalsma<\/strong>, iz nizozemskega <a href=\"http:\/\/www.dans.knaw.nl\/en\">DANS<\/a>, je predstavil stro\u0161kovni model, ki ga uporabljajo v nizozemskem arhivu. Stro\u0161ke delijo na tiste, ki so neposredno povezani s podatki, stro\u0161ke urada, zaposlenih (arhivarji, splo\u0161ni in drugi) ter ra\u010dunalni\u0161ko opremo in storitve \u2013 govorijo o t.i. ABC modelu. Pri delu opa\u017eajo, da se stro\u0161ki zelo razlikujejo, kadar med seboj primerjajo razli\u010dne discipline (dru\u017eboslovje, humanistika, arheologija\u2026), saj imajo ti razli\u010dne delovne procese.<\/p>\n<p><strong>Mari Kleemola<\/strong>, <a href=\"http:\/\/www.fsd.uta.fi\/en\/\">Finnish Social Science Data Archive<\/a>, je na podlagi izku\u0161enj finskega arhiva zastavila ve\u010d odprtih vpra\u0161anj in udele\u017eence pozvala, naj ji pomagajo poiskati odgovore. Na Finskem velik problem predstavlja vpra\u0161anje: Kdo je lastnik podatkov? Saj je ta na dolgi rok odgovoren za podatke. V Veliki Britaniji so lastniki ve\u010dinoma kar raziskovalci sami, razen v primeru ve\u010djih podatkovnih baz, za katere poskrbijo financerji. Po zakonu pa je lastni\u0161tvo stvar dogovora med dele\u017eniki \u2013 univerza lastni\u0161tvo obi\u010dajno prelo\u017ei na raziskovalca. Na Nizozemskem je podobno kot v VB &#8211; pravno gledano so lastniki podatkov univerze, vendar obi\u010dajno to kot breme prelo\u017eijo na raziskovalca. Udele\u017eenci seminarja so \u0161e povedali, da na Danskem, Finskem in v Nem\u010diji ni jasno, kdo je lastnik podatkov.<\/p>\n<p>Udele\u017eenci seminarja so izmenjali svoje izku\u0161nje, dobre in slabe prakse in razpravljali o mo\u017enih nadaljnjih korakih glede na\u010drtov ravnanja z raziskovalnimi podatki in tudi glede na\u010drtovanja, vodenja in upravljanja s stro\u0161ki.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>&#8221;Data management planning&#8221; oz. ravnanje z raziskovalnimi podatki bo v prihodnosti vse pomembnej\u0161e za kakovostno delo raziskovalcev in za bolj\u0161i dostop do raziskovalnih podatkov. Na CESSDA Expert seminarju na Dunaju (28. in 29.10.2013) so se predstavniki dru\u017eboslovnih arhivov iz razli\u010dnih evropskih dr\u017eav spra\u0161evali o spodbudah in stro\u0161kih pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.  <\/p>\n","protected":false},"author":19,"featured_media":3224,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-3220","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3220","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/19"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3220"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3220\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3232,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3220\/revisions\/3232"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3224"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3220"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3220"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3220"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}