{"id":3194,"date":"2013-10-16T14:26:41","date_gmt":"2013-10-16T12:26:41","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=3194"},"modified":"2013-10-18T09:46:33","modified_gmt":"2013-10-18T07:46:33","slug":"razumevanje-raziskovalne-infrastrukture-v-druzboslovju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2013\/10\/16\/razumevanje-raziskovalne-infrastrukture-v-druzboslovju\/","title":{"rendered":"Razumevanje raziskovalne infrastrukture v dru\u017eboslovju"},"content":{"rendered":"

Razvoj raziskovalnih tehnologij, orodij in metod s seboj prina\u0161a neizogibno potrebo po organizaciji raziskovalcev in njihovega dela. To potrebo pove\u010dujejo te\u017enje po vse ve\u010djem medpodro\u010dnem povezovanju raziskovalcev in mednarodnem sodelovanju. Da bi se raziskovalci med seboj lahko u\u010dinkovito in mno\u017ei\u010dno sporazumevali ter izmenjevali znanja in izku\u0161nje, je potrebno ustvariti ustrezno okolje, ki ga v pomembnem delu dolo\u010da prav raziskovalna infrastruktura (v nadaljevanju RI). Uredniki zbornika z naslovom Understanding Research Infrastructures in the Social Sciences<\/em><\/strong><\/a>, ki je iz\u0161el leta 2013 pri Seismo Press, Social Sciences and Social Issues AG, ugotavljajo, da RI pomembno dolo\u010da delovanje raziskovalne skupnosti, a smo v dru\u017eboslovju o njej doslej vse premalo razpravljali ter ne dovolj sistemati\u010dno spremljali in upravljali njen razvoj. \u010ceprav je kdaj videti, kot da raziskovalcev to podro\u010dje sploh ne zanima, ali da so zadovoljni z obstoje\u010dimi storitvami in infrastrukturo, se tudi v dru\u017eboslovju kon\u010dno vzpostavlja spoznanje o pomenu in opori, ki jo nudi kakovostna raziskovalna infrastruktura.<\/p>\n

V prvem delu zbornika Understanding Research Infrastructures in the Social Sciences se avtorji spra\u0161ujejo, kaj vse vklju\u010duje pojem RI. Med mno\u017eico razli\u010dnih definicij so ponudili svojo opredelitev: ”sestavljajo jo trajne ustanove, tehni\u010dna orodja in platforme, in\/ali storitve, ki so vzpostavljene z namenom, da kot javno dobro podpirajo in izbolj\u0161ujejo raziskave v dru\u017eboslovju.”<\/em> (Kleiner et al., 2013: 14) V splo\u0161nem smislu RI razumejo kot zagotavljanje storitev in virov za javno dobro, zato zanjo ne smeta veljati ekskluzivnost in tekmovalnost, ampak mora biti na voljo vsem. RI je dobra, kadar odgovarja na potrebe raziskovalcev, je stabilna in deluje na dolgi rok, hkrati pa se mora prilagajati spremenljivim potrebam raziskovalne skupnosti. (Kleiner et al., 2013: 15-16)<\/p>\n

\"\"<\/a>
Source: FORS, http:\/\/www2.unil.ch\/fors\/spip.php?article1066&lang=en <\/figcaption><\/figure>\n

RI je mogo\u010de vzpostaviti na razli\u010dne na\u010dine. Po svoji obliki je lahko centralizirana ali decentralizirana. Lahko ponuja celoten nabor storitev ali samo specializirano storitev. Pri iskanju re\u0161itev je mogo\u010de izbirati med dru\u017ebenimi ali tehni\u010dnimi re\u0161itvami. Lahko gre za kratkoro\u010dno ali dolgoro\u010dno financiranje. Pri uvajanju novosti je mogo\u010de ubrati konzervativen ali futuristi\u010den pristop. Za doseganje najkakovostnej\u0161ih raziskovalnih u\u010dinkov je potrebno poznati mo\u017ene re\u0161itve, pri izboru pa seveda upo\u0161tevati okoli\u0161\u010dine, iz katerih izhajamo. (Kleiner et al., 2013: 16-18)<\/p>\n

V nadaljevanju zbornika se bralec seznani s temeljnimi sestavinami dru\u017eboslovne raziskovalne infrastrukture, kot so podatkovna dokumentacija, dostop in sistemi diseminacije podatkov, platforme zbirk in harmonizacije podatkov. V sklopu o podatkovni dokumentaciji Hans J\u00f8rgen Marker, Swedish National Data Service, predstavi krepitev sodelovanja med evropskimi arhivi dru\u017eboslovnih podatkov in nara\u0161\u010dajo\u010do vlogo organizacije CESSDA, Roxane Silberman, iz R\u00e9seau Quetelet v Parizu, bralca seznani z mednarodnim projektom Data Without Boundaries in mre\u017eo organizacij vklju\u010denih vanjo, Luise Corti, iz UK Data Archive, pa predstavi britanski primer arhiviranja kvalitativnih podatkov.<\/p>\n

Sledi sklop petih prispevkov o platformah, ki se nana\u0161ajo na zbirke in harmonizacijo podatkov. Dean R. Lillard, z Ohio State University, predstavi mednarodno harmonizacijo longitudinalnih podatkov. Janet Gornick, Berglind H\u00f3lm Ragnarsd\u00f3ttir, in Sarah Kostecki, City University of New York, seznanijo z mednarodnim podatkovnim centrom v Luxemburgu. Rory Fitzgerald, Eric Harrison in Lorna Ryan iz Centre for Comparative Social Surveys pri City University London predstavijo sistem, ki ga uporabljajo pri Evropski dru\u017eboslovni raziskavi. Paul de Graaf in Loek Halman, Tilburg University, predstavita primer mednarodnega raziskovalnega okolja: Evropsko raziskavo vrednot. Axel B\u00f6rsch-Supan, Munich Center for the Economics of Ageing, predstavi Raziskavo o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (SHARE).<\/p>\n

Sledita poglavji o metodolo\u0161kih novostih ter izobra\u017eevanju in usposabljanju. V sklopu o metodolo\u0161kih inovacijah Willem E. Saris, Universitat Pompeu Fabra, Barcelona v razpravi o kakovosti vpra\u0161anj predstavi SQP 2.0 software. Ineke A.L. Stoop, Netherlands Institute for Social Research, in Achim Koch, GESIS, predstavita zbiranje podatkov kot znanstveni postopek, izpostavita postopek nadzora in kakovost postopka v Evropski raziskavi vrednot. Joachim Wackerow, GESIS, in Mary Vardigan, ICPSR, predstavita mednarodni metapodatkovni standard Data Documentation Initiative (DDI).<\/p>\n

V sklopu o izobra\u017eevanju in usposabljanju Silke Schneider, Alexia Katsanidou, Laurence Horton in Christof Wolf, GESIS, predstavijo razvoj podiplomskega programa usposabljanja za delo z dru\u017eboslovnimi podatki, njegove vsebine in znanja, ki jih udele\u017eenci osvojijo. Angela Dale, University of Manchester, predstavi pou\u010devanje kvantitativnih metod v dru\u017eboslovju.<\/p>\n

V tretjem, zadnjem delu, sledita \u0161e dve temi. Markus Z\u00fcrcher, Swiss Academy of Humanities and Social Sciences, izpostavi pomen sprejemanja politik in vzdr\u017eevanja raziskovalnih infrastruktur. Brian Kleiner, Isabelle Renschler, Boris Wernli in Peter Farago, FORS, pa ob koncu zbornika odgovarjajo na zanimivo vpra\u0161anje: kako raziskovalne infrastrukture spreminjajo dru\u017eboslovje.<\/p>\n

Z RI je pomembno povezana tudi aktualna problematika vzpostavljanja nacionalnih in nadnacionalnih sistemov odprtega in transparentnega dostopa do raziskovalnih podatkov. Zato raziskovalne infrastrukture ne gre razumeti zgolj kot organizacijsko oporo, pa\u010d pa tudi kot podporo sami znanstveni metodi, kot orodje, ki omogo\u010da preverljivost in ponovljivost raziskovalnih postopkov in rezultatov. S tega vidika je razvoj RI prav v tem \u010dasu izrednega pomena, prispevki s tega podro\u010dja pa spodbuda in opora pri spoznavanju in razumevanju problematike v \u0161ir\u0161em mednarodnem okolju in tudi v Sloveniji.<\/p>\n

Zbornik Understanding Research Infrastructures in the Social Sciences<\/strong>, uredniki: Brian Kleiner, Isabelle Renschler, Boris Wernli, Peter Farago, Dominique Joye, si je mogo\u010de izposoditi v Osrednji dru\u017eboslovni knji\u017enici Jo\u017eeta Gori\u010darja (ODKJG)<\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pri zalo\u017ebi Seismo Press, Social Sciences and Social Issues AG je iz\u0161el zbornik Understanding Research Infrastructures in the Social Sciences. Zbornik je zanimiv za vse, ki se sre\u010dujejo z vpra\u0161anjem, kako ravnati z raziskovalnimi podatki in \u0161e zlasti za tiste, ki jih zanima razvoj raziskovalne infrastrukture v dru\u017eboslovju. Ve\u010d o zborniku v nadaljevanju!<\/p>\n","protected":false},"author":19,"featured_media":3199,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-3194","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3194","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/19"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3194"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3194\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3202,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3194\/revisions\/3202"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3199"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3194"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3194"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3194"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}