{"id":2822,"date":"2013-02-07T15:03:49","date_gmt":"2013-02-07T13:03:49","guid":{"rendered":"http:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/?p=2822"},"modified":"2013-04-11T07:59:42","modified_gmt":"2013-04-11T05:59:42","slug":"neenaka-razvitost-podatkovnih-storitev-in-infrastrukture-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/2013\/02\/07\/neenaka-razvitost-podatkovnih-storitev-in-infrastrukture-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Neenaka razvitost podatkovnih storitev in infrastrukture v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

V Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov smo organizirali predstavitev poro\u010dila Opis stanja na podro\u010dju raziskovalnih podatkov v Sloveniji<\/strong>. Namen predstavitve je bil seznaniti predstavnike razli\u010dnih podro\u010dij raziskovalne skupnosti z izsledki raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi raziskovalci, znanstvenimi knji\u017eni\u010darji in vodji raziskovalnih oddelkov ali programov.<\/p>\n

Predstavitev je potekala v torek, 5. februarja 2013, od 9. do 11. ure, v prostorih Fakultete za dru\u017ebene vede. Na tokratno sre\u010danje smo povabili del nosilcev programov, ki so vklju\u010deni v Na\u010drt razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020 (PRACE, LifeWatch, C-ERIC, EATRIS, ELIXIR, EPOS) ter predstavnika ministrstva dr. Albina Kralja in predstavnico ARRS dr. Lidijo Padar Ti\u010dar, ki operativno pokrivata to podro\u010dje.<\/p>\n

\u017de v teku predstavitve, ko smo poro\u010dali o primerih ‘pomanjkljivega’ ravnanja s podatki v Sloveniji, se je razvila \u017eivahna razprava. Potrebno je bilo pojasnjevati, da so izsledki na\u0161e raziskave omejeni z mo\u017enostmi uvida, ki jih nudi izbrani metodolo\u0161ki pristop, se pravi prilo\u017enostni namensko izbrani vzorec 22 intervjuvancev. Ti sicer prihajajo z razli\u010dnih podro\u010dij in imajo razli\u010dne vloge v \u017eivljenjskem krogu raziskovalnih podatkov, razumljivo pa je, da metodologija ne omogo\u010da statisti\u010dnih posplo\u0161itev na celo populacijo. Vendar osnovni nesporazum ni bil toliko iz metodolo\u0161ke plati, pa\u010d pa za nekatere udele\u017eence zaklju\u010dki poro\u010dila niso bili skladni z njihovim dojemanjem narave znanstvenega dela. Ali gre pri tem tudi za neskladje med normativno posredovano samopodobo znanstvenega dela, (se pravi idealizirano v smislu pribli\u017eevanja temu, kak\u0161na naj bi znanost na\u010deloma bila) in njegovim prakti\u010dnim potekom? Znanstvenik naj bi bil popoln v izpolnjevanju zahtev, kot so skrajna pazljivost pri ravnanju s podatki, vklju\u010dno z njihovo podrobno dokumentacijo skladno s podro\u010dnimi standardi, nesebi\u010dna pripravljenost deliti podatke z drugimi, poudarjanje hipoteti\u010dno deduktivnega pristopa pri ustvarjanju podatkov, pri katerem se v tej idealizirani sliki ka\u017ee vrednost podatkov, kot bi bila iz\u010drpana in zadosti dobro predstavljena \u017ee z znanstveno objavo \u010dlanka. Izpostavili so eti\u010dne norme in pa tudi stroge mehanizme kontrole, ki so domnevno v naravoslovnem znanstvenem okolju toliko bolj zahtevni zaradi svetovne konkurence pri objavljanju. Ali se to povsem sklada z dejanskim potekom raziskovanja? Podobno kot mnoge druge \u0161tudije dejanskega poteka znanstvenega raziskovanja so tudi na\u0161i izsledki pokazali, da sta realnost in samopodoba znanosti v smislu ideala lahko razli\u010dni (glej npr. http:\/\/dx.doi.org\/10.1080\/13645570600655282).<\/p>\n

Vabljeni udele\u017eenci\u00a0 sodelujejo v mednarodnih infrastrukturnih projektih s seznama ESFRI in so tako predstavljali zelo izbrano publiko, ki vsak na svojem podro\u010dju delujejo pri ustvarjanju in tudi pri skrbi za podatke, vklju\u010dno s potencialom, da se oblikujejo tudi kot nacionalna podatkovna storitev z dolo\u010denega podro\u010dja. Na\u0161 namen pridobivanja kriti\u010dnih odzivov na poro\u010dilo je bil tako dose\u017een. Udele\u017eenci sestanka so povedali, da imajo izku\u0161nje z mednarodnimi podatkovnimi repozitoriji in bazami, in ne samo da poznajo stroge protokole in standarde na podro\u010dju ravnanja s podatki, pa\u010d pa da jih tudi vsakodnevno izvajajo. Izra\u017eali so za\u010dudenje, kako da obstajajo podro\u010dja, ki so pri iskanju re\u0161itev \u0161ele na za\u010detku. Omenjali so napredne primere uredni\u0161kih politik revij, ki zahtevajo deponiranje podatkov v javnem dostopu ob objavi \u010dlanka.<\/p>\n

Odprla se je zanimiva razprava, ki je po svoje potrdila ugotovitve poro\u010dila: obstaja velika razlika med podro\u010dji, ki so vklju\u010dena v mednarodne znanstvene kroge in imajo tam mo\u017enost uporabljati mednarodno vzpostavljeno podatkovno infrastrukturo in drugimi, ki so glede hrambe in dostopa do podatkov zaradi pomanjkanja ponudbe ali neizkori\u0161\u010danja podro\u010dnih podatkovnih storitev prepu\u0161\u010deni sami sebi. Velik razkorak med pri\u010dakovanji in izku\u0161njami enih in drugih ka\u017ee, da bo posebnosti okolij potrebno upo\u0161tevati pri oblikovanju politik, ki bodo dolo\u010dale ravnanje z raziskovalnimi podatki, financiranimi z javnimi sredstvi.<\/p>\n

Poleg upo\u0161tevanja razlik v okoljih, iz katerih prihajajo udele\u017eenci, pa je pri razumevanju izsledkov poro\u010dila pomembno vedeti, da ne gre za razlikovanje med dobro in slabo znanostjo. Ker so bili na\u0161i sogovorniki na predstavitvi prete\u017eno naravoslovci, so hitro na dan pri\u0161li predsodki, da drugim znanostim ne sodi atribut znanstvenosti, vsaj ne v isti meri kot pri naravoslovju. V poro\u010dilu ugotavljamo, da so intervjuvanci ne glede na podro\u010dje med razlogi za manj dosledno skrb za podatke navajali pomanjkanje \u010dasa, sredstev, potrebne kompromise, ki jih je potrebno sprejeti zaradi prakti\u010dnosti in osebnih navad pri organiziranju znanstvenega dela, ne pa nepoznavanje ‘pravil’. Obenem so vedno izra\u017eali prepri\u010danje, da tovrstni kompromisi ne ogro\u017eajo veljavnosti podatkov, da kakovost analize in zaklju\u010dkov zaradi tega ni trpela. Iz tega ne moremo izpeljati nobenih sklepov glede kakovosti posameznih znanstvenih disciplin, zlasti ne v smeri domnevne inferiornosti katere od njih.<\/p>\n

Prav tako je pomembna lekcija s predstavitve, da so tudi osnovni pojme glede sistema odprtega dostopa do podatkov lahko narobe razumljeni. \u0160e bolj se je potrebno posvetiti seznanjanju o koristih odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov in o potencialu, ki ga glede na sedanje stanje odprti podatki predstavljajo. Dokument EU Komisije ‘ Communication Towards better access to scientific information: Boosting the benefits of public investments in research<\/a>‘ npr. navaja ugotovitve projekta Parse.insight, da raziskovalci vendarle niso tako zelo pripravljeni deliti podatke z drugimi, saj jih samo 25% izjavlja, da so njihovi podatki odprto dostopni, medtem ko ostali dovoljujejo samo bolj ali manj omejen dostop, denimo znotraj raziskovalne skupine, posamezne discipline, ali pa sploh ne. In dalje ugotavljajo, da ta trenutno raz\u0161irjena praksa ni posledica premajhnega zanimanja raziskovalcev za podatke drugih, saj bi kar 63% raziskovalcev te podatke rado uporabljalo znotraj posamezne discipline in 40 % iz ostalih disciplin. Prav tako poro\u010dajo v 53%, da so \u017ee imeli izku\u0161njo, da so iskali podatke drugih, pa niso bili dostopni (glej PARSE – Insight into Digital Preservation of Research Output in Europe<\/a>, str. 34 in 35).<\/p>\n

Nekateri odzivi na na\u0161e poro\u010dilo, ki je po vsebini poziv k izbolj\u0161anju stanja, morda ka\u017eejo tudi, koliko je interes posameznih ustanov in projektov, da se na podro\u010dju dostopa do podatkov kaj spremeni. Kot ugotavljamo tudi v poro\u010dilu, nekaterim sedanje stanje bolj ali manj neformalnih podatkovnih izmenjav ustreza. Izhodi\u0161\u010de pobud po urejanju podro\u010dja pa je, da je to stanje z vidika porabe sredstev za znanost in kakovosti njenih rezultatov manj u\u010dinkovito v primerjavi s pazljivo zasnovanim sistemom odprtega dostopa, skladnim tudi z ideali znanosti.<\/p>\n

Predstavitev je del projekta Odprti podatki, katerega naro\u010dnik sta Ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost, kulturo in \u0161port ter ARRS, in je del \u0161ir\u0161ih mednarodnih pobud (npr. OECD), katerih cilj je vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi.<\/p>\n

Dostop do poro\u010dila Opis stanja na podro\u010dju raziskovalnih podatkov v Sloveniji<\/strong>.<\/a><\/p>\n

Dostop do delavnice Problemi in re\u0161itve na podro\u010dju podatkovnih storitev v Sloveniji<\/strong><\/a>.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Arhivu dru\u017eboslovnih podatkov smo v torek, 5. februarja 2013, organizirali predstavitev poro\u010dila Opis stanja na podro\u010dju raziskovalnih podatkov. Med udele\u017eenci predstavitve se je vnela \u017eivahna in zanimiva razprava o problemih in re\u0161itvah na podro\u010dju ravnanja z raziskovalnimi podatki!<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[15],"tags":[],"class_list":["post-2822","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-blog"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2822","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2822"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2822\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2892,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2822\/revisions\/2892"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2822"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2822"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adp.fdv.uni-lj.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2822"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}