Piše: dr. Irena Sajovic, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Revija Tekstilec je znanstvena periodična publikacija s področja tekstilne in konfekcijske tehnologije ter oblikovanja tekstilij in oblačil. Glavna in odgovorna urednica je Tatjana Rijavec. Od leta 2025 sva z glavno urednico prevzeli naloge, vezane na raziskovalne podatke.
Predhodnica revije Tekstilec je bila revija Tekstilni razgled, ki je prvič izšla leta 1952 in prenehala izhajati leta 1957. Z letom 1958 je začel izhajati Tekstilni obveščevalec, ki je pod tem imenom izhajal do leta 1972. Leta 1973 se je preimenoval v revijo Tekstilec. Od leta 2014 izhaja revija Tekstilec tudi v elektronski obliki (e-Tekstilec ISSN 2350-3696).
Na leto ločeno izidejo štirje zvezki z znanstvenimi članki, večinoma v angleškem jeziku in s slovenskimi naslovi, izvlečki in ključnimi besedami. V slovenskem jeziku izideta dve prilogi s strokovnimi članki in novostmi na področju tekstilstva in oblačilstva. Revija Tekstilec je edina nacionalna revija, ki tudi v slovenskem jeziku zagotavlja aktualne strokovne in znanstvene informacije o tehnologiji in oblikovanju tekstilij in oblačil.
Ustvarjalci revije si prizadevamo za zanesljive strokovne in znanstvene informacije ter rabo slovenske strokovne terminologije. Kakovost revije se kaže tudi v izpolnjevanju zahtev pomembnih svetovnih podatkovnih baz, v katerih so indeksirani tudi znanstveni članki, objavljeni v reviji Tekstilec. Le-ta je med drugim indeksirana v bazah:
- Web of Science (od leta 2015 v bazi ESCI),
- SCOPUS (od leta 1989),
- DOAJ (od leta 2012).
Danes je revija Tekstilec vključena v Journal Citation Reports (JCR) (Clarivate), kjer je trenutno uvrščena v tretjo četrtino JCR kategorije Materials Science (ESCI edition).
Zaradi pridobitve faktorja vpliva JIF (v podatkovni zbirki Web of Science), indeksiranosti v podatkovni zbirki SCOPUS, odprtega dostopa in brezplačne objave člankov se interes avtorjev za objavljanje v reviji Tekstilec iz leta v leto povečuje. V letu 2023 smo prejeli v recenzijo 98 člankov, v letu 2024 pa kar 155 člankov. V letu smo do začetka decembra prejeli v recenzijo že 149 člankov.
Revijo sofinancirajo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), kot znanstveno publikacijo (70% sredstev) in univerzi v Ljubljani in Mariboru. Pomembno finančno podporo zagotavljajo reviji še vedno njeni bralci – naročniki revije in sponzor Predilnica Litija.
Z letom 2023 je revija Tekstilec postala del Založbe Univerze v Ljubljani in domuje na njenem spletnem portalu. Članke objavlja v odprtem dostopu.
Od leta 2025 morajo financerji v okviru sofinanciranja izdajateljev znanstvenih revij s sedežem v Republiki Sloveniji in zamejstvu zahtevati, da znanstvene revije, ki so sofinancirane iz javnih virov najmanj v višini 50 %:
– objavijo pravila glede shranjevanja raziskovalnih podatkov, obravnavanih v člankih teh revij, v repozitorijih ter glede dostopnosti orodij za analizo teh raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav,
– zahtevajo citiranje raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav v seznamih virov na koncu člankov.
V aprilu 2025 se je odvil sestanek urednikov znanstvenih revij UL, na katerem smo zgoraj omenjene zahteve obravnavali, v naslednjih mesecih pa tudi sestanki znanstvenih založb in Slovenskega vozlišča RDA, kjer smo obravnavali osnutek navodil za avtorje glede objave raziskovalnih podatkov v revijah.
V poletnih mesecih so bila navodila za avtorje za ravnanje z raziskovalnimi podatki pripravljena in pri reviji Tekstilec smo jih z manjšimi prilagoditvami oz. dopolnitvami objavili.
Avtorji, ki objavljajo v reviji Tekstilec, prihajajo iz naslednjih držav (podatki za zadnji dve leti): Bangladeš, Etiopija, Hrvaška, Indija, Indonezija, Iran, Kenija, Litva, Malezija, Makedonija, Nemčija, Pakistan, Poljska, Slovenija, Šrilanka, Ukrajina, Savdska Arabija, Tajska, Tunizija in Turčija. Stanje glede odprte znanosti in objavljanja raziskovalnih podatkov je v teh državah na različnih stopnjah.
Ker za področje tekstilstva ni področno specifičnega repozitorija, smo slovenskim avtorjem predlagali Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL) oz. institucionalne repozitorije, tujim pa Zenodo in priložili povezave na navodila in primere:
RUL
Repozitorij Univerze v Ljubljani (navodila)
ZENODO
Below is information on depositing research data in the EU Open Research Repository Zenodo.
Zenodo Datasets Repository: https://www.youtube.com/watch?v=DhRTQlauPS8
How to upload data to Zenodo for open science? https://www.youtube.com/watch?v=S1qK_TA52e4&list=PLj8QFvBykB7dtTd_HiOTbctHvU6pbGC0i
Zenodo tutorial - How to use and upload your research: https://www.youtube.com/watch?v=BPVSErzNtME
Examples:
Data for the article https://doi.org/10.3390/s22010222 are available at https://doi.org/10.5281/zenodo.5718426.
Citation of research data: Proesmans, R. (2021). Dataset: Modular Piezoresistive Smart Textile for State Estimation of Cloths [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.5718426.
Kakšne so bile naše izkušnje?
Veliko je bilo izobraževanja (avtorjev pa tudi nas samih) in korespondence.
Kot najmanj problematični so se izkazali raziskovalni podatki v povezavi z laboratorijskimi meritvami.
Bolj problematični so se izkazali:
- občutljivi podatki – ankete / antropometrične meritve / podatki o podjetjih (finančni podatki, podatki o proizvodnji) in njihova anonimizacija,
- raziskovalni podatki v primeru preglednih znanstvenih člankov,
- raziskovalni podatki, pridobljeni iz podatkovnih baz (v primerih bibliometričnih člankov).
Za svetovanje smo se obrnili na ADP (Arhiv družboslovnih podatkov), Slovensko vozlišče RDA in podatkovne svetovalce na UL.
Kakšno pomoč si želimo v prihodnje?
- vzorčne primere objav za posamezne tipe podatkov,
- primere standardiziranih izjav o dostopnosti podatkov (ang. data availability statement),
- sestanke / srečanja oz. spletno mesto s podpornimi dokumenti in za izmenjavo izkušenj.
