Učenje evropskih vsebin v slovenskih šolah

Piše dr. Meta Novak

Na Centru za politološke raziskave se že dolgo ukvarjamo s tematiko poučevanja evropskih vsebin v slovenskih in osnovnih šolah. V okviru tovrstnih dejavnosti pripravljamo seminarje za učitelje, delavnice za učence, razvijamo didaktične igre in gradiva ter vodimo in sodelujemo v projektih. Do sedaj smo didaktična gradiva za poučevanje evropskih vsebin pripravljali na podlagi lastnih izkušenj in pogovorov s posameznimi učitelji in učenci. Za bolj sistematično pripravo gradiv pa smo želeli pridobiti širšo sliko o vključevanju evropskih vsebin v pouk na območju celotne Slovenije. Nekaj podatkov v povezavi s tem je že obstajalo, na primer raziskava Urada vlade RS za komuniciranje med učitelji, ki pa je bila izvedena že leta 2009 in tako ni ponujala trenutnega vpogleda v situacijo, ter Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS), ki se ne osredotoča posebej na poučevanje evropskih vsebin, in vključuje le o snovne šole. Raziskovalci Centra za politološke raziskave smo tako prepoznali potrebo po izvedbi ankete med slovenskimi učitelji o uporabljenih praksah pri poučevanju evropskih vsebin.

Prva ovira, na katero smo naleteli pri izvedbi raziskave je bila, kako zajeti čim več slovenskih učiteljev, saj nismo imeli na voljo nobenega seznama. Odločili smo se, da najprej kontaktiramo  učitelje, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali. Poleg vabila za sodelovanje pri izpolnjevanju ankete pa smo jih prosili še, da anketo posredujejo svojim sodelavcem in znancem na drugih šolah. Pripravili smo vabilo tudi v pdf formatu s QR kodo do ankete, ki so jo učitelji lahko izobesili v zbornici. V naslednjem koraku smo vabilo poslali na splošne elektronske naslove vseh osnovnih in srednjih šol. Seznam vseh šol je namreč na voljo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in je enostavno dostopen. V zadnjem koraku pa smo se odločili, da kontaktiramo še ravnatelje šol in jih prosimo, da spletni vprašalnik posredujejo učiteljem. Čeprav je ta korak zahteval dodatno zbiranje in iskanje neposrednih elektronskih naslovov do ravnateljev, nam je prinesel največji odziv na anketni vprašalnik.

Evropske vsebine, ki so najpogosteje vključene v poučevanje (Vir: Damjan Lajh, Meta Novak in Urška Štremfel)

Z odzivom na anketni vprašalnik smo bili zadovoljni. Vprašalnik je izpolnilo 349 učiteljev kar nam omogoča različne statistične obdelave. Ker je bil vprašalnik izčrpen in je vključeval kar 438 spremenljivk, smo z raziskavo zbrali veliko uporabnih informaciji. Vprašalnik je bil razdeljen na več vsebinskih sklopov: poučevanje evropskih vsebin, kot so vprašanja o vključenosti v evropske projekte, uporaba gradiv, udeležba na izobraževanjih ter predmetno povezovanje evropskih vsebin v šolski kurikulum. Učitelje smo povprašali tudi o njihovih stališčih in odnosu do potrebe po poučevanju EU vsebin, zaupanja v politične institucije, večkulturnosti, večjezičnosti, migracij ter evropskega državljanstva. Spletni vprašalnik, izveden preko spletne platforme 1KA, je vključeval kombinacijo zaprtih vprašanj s ponujenimi odgovori in odprtih vprašanj. Se je pa dolžina vprašalnika pokazala tudi kot slabost. V povprečju je posameznik potreboval 25 minut za izpolnjevanje vprašalnika. Predvidevamo, da je ravno dolžina marsikoga odvrnila od sodelovanja v raziskavi oziroma se je kvaliteta odgovorov skozi vprašalnik lahko zmanjševala. Na zadnje odprto vprašanje, kjer so anketiranci lahko izrazili svoj odnos do raziskave, jih je večina opozorila ravno na predolg vprašalnik.

Velika prednost raziskave je bila, da anketirancev nismo spraševali po njihovih imenih, kontaktnih naslovih ali imenu šole, na kateri sodelujejo. Želeli smo se predvsem izogniti zbiranju osebnih podatkov. Ker pa smo še vedno izbrali kar nekaj informacij o regiji, velikosti šole glede na število učencev in učiteljev ter predmet, ki ga učitelj na šoli poučuje, je z nekaj truda identifikacija posamezne osebe bila mogoča. V okviru priprave podatkov za javno objavo v Arhivu družboslovnih podatkov, so nam tako pomagali z anonimizacijo podatkov ter zaščito anketirancev pred razkritjem njihovih identitet.

Po opravljeni raziskavi ocenjujemo, da zbrani podatki ponujajo dragocen vpogled v načine poučevanja evropskih vsebin v slovenskih šolah. Ker je v učnih načrtih predvideno omejeno število ur, namenjenih evropskim vsebinam, imajo učitelji možnost, da evropske vsebine v pouk vključijo na drugačne načine, kot je na primer medpredmetno povezovanje ter preko izvedbe projektov. Rezultati raziskave so nam razkrili, da visok delež sodelujočih učiteljev v svoj pouk vključuje evropske vsebine, da pa se med temi učitelji pojavljajo razlike v tematikah, ki jih pokrivajo, virih, ki jih uporabljajo in odnosu do Evropske unije. Prepričani smo, da so podatki lahko zanimivi tudi za druge raziskovalce, zato vabimo tako raziskovalce kot študente, da objavljene podatke uporabijo za nove raziskovalne ugotovitve.

 

Raziskavo Učenje evropskih vsebin v slovenskih šolah, 2018  najdete v katalogu ADP. Podatki so že na voljo za sekundarno analizo.

 

 

Prejšnji članek

Zaključna konferenca RDA vozlišča Slovenije: Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti

Naslednji članek

Čarovnik za pomoč pri oblikovanju soglasja za sodelovanje v raziskavi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja