Zaključna konferenca RDA vozlišča Slovenije: Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti

RDA vozlišče Slovenije je konferenco z naslovom Raziskovalni podatki in Evropski oblak odprte znanosti zasnovalo kot sklepni dogodek projekta za vzpostavitev vozlišča, ki si je prizadeval povezati deležnike odprte znanosti v Sloveniji v aktivno delovno enoto, podpreti implementacijo načel Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov in Akcijskega načrta ter dvigniti kulturo deljenja raziskovalnih podatkov v slovenski raziskovalni skupnosti. Tem ciljem so sledili tudi prvi trije dogodki, ki jih organiziralo vozlišče, in sicer konferenci Odprti raziskovalni podatki v Sloveniji in Znanstvene revije Slovenije in raziskovalni podatki ter delavnica Ravnanje z raziskovalnimi podatki.

Prvi del konference je bil posvečen rezultatom projekta. Delo treh delovnih skupin so predstavljali njihovi vodje: dr. Tomaž Erjavec je predstavil pregled infrastrukturnih storitev za deljenje podatkov v Sloveniji in možnosti za podporo njihovega razvoja v prihodnosti, ki ga vidi predvsem v certificiranju repozitorijev in vzpostavljanju FAIR principov pri izvajanju podpornih storitev za raziskovalce. Dr. Mojca Kotar je predstavila delo vozlišča na področju usposabljanja za zagotavljanje podpornih storitev v raziskovalni dejavnosti, poudarila pomen načrtovanja ravnanja z raziskovalnimi podatki in povabila sodelujoče, da sporočijo svoje potrebe po nadaljnjem izobraževanju in sodelujejo pri oblikovanju slovenskih predlog za načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki. Doc. dr. Janez Štebe je predstavil delo projekta pri razvoju založniških politik, kjer deljenje raziskovalnih podatkov zaostaja za že uveljavljenim odprtim dostopom do publikacij. Na tem področju je vozlišče uspešno izvedlo pilotni projekt, v katerem so sodelujoče znanstvene revije razvile prilagojene pristope k deljenju in citiranju raziskovalnih podatkov. Pri diskusiji so predavatelji izpostavili vlogo ARRS, ki ima moč vzpostavljati nove principe delovanja in zagotavlja vzdržen razvoj raziskovalne dejavnosti.

V ospredju drugega sklopa so bile izkušnje in dobre prakse slovenskih raziskovalcev pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Doc. dr. Ana Cergol Paradiž je predstavila načrtovanje ravnanja s podatki pri mednarodnem projektu EIRENE, v katerem so se prostovoljno pridružili pilotnemu oblikovanju NRRP pri H2020. To jim je omogočilo večjo preglednost nad skupnimi zbranimi podatki v projektu in kakovostnejše ravnanje z njimi, srečujejo pa se tudi z anonimizacijo in selekcijo med podatki. Prof. dr. Andrej Blejec je predstavil sistem pISA-tree, ki ga kot način implementacije načel FAIR v raziskovalno delo uporabljajo sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo. Sistem omogoča enostavno uporabo, raziskovalcev ne obremenjuje, zagotavlja ponovljivost analiz in močno olajša deljenje podatkov, ki je na področju bioznanosti že utečena praksa. Dostopno in prilagodljivo orodje je nastalo na pobudo raziskovalcev, ki se zavedajo, da jim bo skrbno ravnanje s podatki med raziskavo poenostavilo delo kasneje.

Tretji sklop je bil posvečen Evropskemu oblaku odprte znanosti (European Open Science Cloud). Mag. Dunja Legat je predstavila delo skupine za veščine in usposabljanje, ki razvija praktične načine vključevanja raziskovalne skupnosti v uresničevanje poslanstva EOSC. Pri tem oblikuje minimalne izbore veščin, načrtuje katalog usposabljanj in kompetenčne centre na regionalnem, tematskem in evropskem nivoju, ter vključuje priporočila za usposabljanje v nacionalne strategije s področja digitalnih spretnosti. Pri tem se naslanja na projekt NI4OS Europe (Nacionalne iniciative za odprto znanosti v Evropi), ki med drugim že ponuja prosto dostopna izobraževalna gradiva in programe. Raziskava NI4OS projekta je v Sloveniji na področju odprte znanosti identificirala kar 132 deležnikov, ki se bodo lahko jeseni povezali na nastajajočem skupnostnem portalu. Peter Sterle se vrnil k širšim ciljem EOSC, prizadevanju za vzpostavitev novih praks pri izmenjavi in uporabi raziskovalnih podatkov in rezultatov, ki bo odprto znanost preobrazilo v odlično znanost. EOSC bo deloval po sistemu soprogramiranega partnerstva, ki bo zajemal EOSC združenje, neprofitno organizacijo v nastajanju, ter upravljavski in partnerski odbor, s katerima se bo ohranjal vpliv na strateški razvoj EOSC. Ustanovni član EOSC združenja iz Slovenije je Arnes, združenje pa bo predvidoma začelo polno delovati v začetku leta 2021.

Okrogli mizi s slovenskimi delegati EOSC v zadnjem delu sklopa so se panelistoma pridružili dr. Jan Jona Javoršek,  doc. dr. Milan Ojsteršek, mag. Miro Pušnik in dr. Ana Slavec. V razpravi so se posvetili organizaciji EOSC in vlogi slovenske skupnosti odprte znanosti, principom FAIR metrike in certificiranja, storitvam za povezljivost in interoperabilnost, uzakonjanju zahteve po odprtih podatkih v Sloveniji, vlogi knjižnic pri udejanjanju odprtega dostopa in odprte znanosti ter vzpostavljanju nacionalnega repozitorija raziskovalnih podatkov. Razgovoru lahko kadarkoli prisluhnete na posnetku.

Računalniške predstavitve in videoposnetki so že dostopni preko spletne strani ADP.

Prejšnji članek

Delavnica o ravnanju z raziskovalnimi podatki 2020

Naslednji članek

Učenje evropskih vsebin v slovenskih šolah

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja