6. oktober: svetovni dan bivalnega okolja

6. oktober 2019 zaznamuje svetovni dan bivalnega okolja. Ta datum je določila Generalna skupščina leta 1986, od takrat ga obeležujemo vsako leto.

Na SURS ugotavljajo, da je večina prebivalcev Slovenije zadovoljna s svojimi stanovanji (več kot 95 %), opažajo pa nekaj problematik, ki jih velja izpostaviti (SURS 2015):

  • Subjektivno zadovoljstvo s stanovanjem: ponekod so ljudje bolj, ponekod pa manj zadovoljni s stanovanjem, v katerem živijo. Pri tem moramo upoštevati njihovo subjektivno oceno. Takšno ocenjevanje pogosto pomeni, da so nekateri v enakih stanovanjskih razmerah zadovoljni, drugi ne, za nekatere je odločilen le en element, drugi ocenjujejo te razmere po več elementih.
  • Težave v okolici stanovanja: velika večina gospodinjstev nima težav z onesnaženim okoljem, hrupom, vandalizmom ter kriminalom. V letu 2013 je bilo v Sloveniji 72,3 % gospodinjstev, ki niso navedla niti ene izmed teh težav; gospodinjstev, ki so se spopadala z vsemi prej omenjenimi težavami, pa je bilo 1,5 %. Odstotek oseb, ki so ocenile, da imajo v okolici, kjer živijo, onesnaženo okolje, je bil v EU največji na Malti (40,3 %), najmanjši pa na Irskem (4,6 %).
  • Premajhno stanovanje: za dostojno bivanje je pomembna tudi velikost prostora. Eno od meril za ta element bivalnih razmer je zadostno število sob v stanovanju glede na število članov gospodinjstva. Če ima stanovanje po teh merilih premalo sob, govorimo o »prenaseljenosti stanovanja«; kazalnik, ki pove, kolikšen je delež oseb, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, pa je »stopnja prenaseljenosti stanovanj«. V letu 2013 je bil v EU-28 ta delež najmanjši v Belgiji (2,0 % oseb) in na Cipru (2,4 % oseb), največji pa v Romuniji (52,9 % oseb), v Sloveniji je bil ta delež nekoliko manjši (15,6 % oseb) od povprečja v EU (17,4 % oseb) (SURS 2015).

    Stopnja prenaseljenosti stanovanja, evropske države, 2013 (Vir: SURS 2015)

Več podatkov o bivalnih okoljih lahko dobite tudi v Arhivu družboslovnih podatkov, kjer priporočamo zlasti raziskave:

  • Verovšek, Š., Juvančič, M., Zbašnik-Senegačnik, M., Petrovčič, S., Kilar, V., Sendi, R., … Zupančič, T. (2018). Trajnost in kakovost slovenskih sosesk, 2018 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: TKSS18. https://doi.org/10.17898/ADP_TKSS18_V1
  • Kerbler, B., Filipovič Hrast, M., Mandič, S., Sendi, R., Černič Mali, B. in Mrzel, M. (2019). Inovativne oblike bivalnih okolij za starejše ljudi v Sloveniji, 2015 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: INFES15. https://doi.org/10.17898/ADP_INFES15_V1
  • Tiran, J. (2018). Kakovost bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih, 2014 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: BIVOK14. https://doi.org/10.17898/ADP_BIVOK14_V1
  • Kos, D., Hočevar, M., Trček, F., Uršič, M., Zavratnik, S. in Zorman, A. (2018). Kvaliteta življenja v Ljubljani, 2010 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP – IDNo: LJKZ10. https://doi.org/10.17898/ADP_LJKZ10_V1

 

Vir:
SURS. (2015). V Sloveniji je velika večina ljudi zadovoljna s svojim stanovanjem. Dostopno prek: https://www.stat.si/statweb/News/Index/5483

Prejšnji članek

Uvedba identifikatorjev digitalnega objekta DOI v Arhivu družboslovnih podatkov

Naslednji članek

Dan spletnega anketiranja 2019

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja