V arhivu ugotavljamo, da raziskovalcem po opravljenem intervjuju nemalokrat zmanjka časa in moči, da bi pripravili še celovit prepis pogovora, čeprav je z vidika arhiviranja in ponovne uporabe ta ključnega pomena. V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih priporočil za zvišanje kakovosti prepisov oz. transkriptov.
Prepis ni zgolj besedilo, ki ga zapišemo po izvedenem intervjuju, temveč je predvsem raziskovalni rezultat, ki mu moramo nameniti zadostno skrb, da postane veren posnetek pogovora in podatkovna datoteka, ki jo bo mogoče uporabiti tudi v prihodnje. “Transkribirani zapiski so “nova realnost”, besedilo, ki je izhodišče za analizo. Zato mora biti prepis metodično premišljen.” (Mesec, 1998, 87) Glede na namen raziskave se moramo odločiti npr., do katere ravni bomo opravili prepis in koliko bomo odstopali od zvočnega posnetka. Npr. ali bomo prepisovali v slengu ali bomo v prepisu uporabili knjižni jezik. “Splošno pravilo je, naj pri transkripciji čim manj opuščamo in spreminjamo, kajti to bomo lahko storili kasneje.” (Mesec, 1998, 88)
RAZLIČNE RAVNI PREPISA
V finskem arhivu družboslovnih podatkov so pripravili naslednji seznam različnih ravni prepisov zvočnih posnetkov:
- Prepis povzetka: večinoma gre za povzemanje pogovora, le mestoma se pojavijo dobesedni citati, tukaj glavno vlogo odigra interpret/zapisovalec, ki izbere določene dele in jih tudi povzame; ne omogoča široke, ponovne rabe ali poglobljene analize.
- Osnovni prepis: gre za točen prepis, vendar so izpuščene ponovljene besede ali stavki, mašila, vzdihi… Poleg samega govora so zabeleženi smeh, vznemirjenje, idr. Takšen način je primeren za analizo vsebine govora. To je tudi minimum, ki je zahtevan za arhiviranje in deljenje z drugimi.
- Točen prepis: celoten govor je prepisan, nič ni izpuščeno, tudi mašila, vzdihi, čustva… Praviloma tudi zvoki v ozadju in druge motnje. Takšen prepis je uporaben za analizo izražanja in interakcije.
- Podroben prepis: prepis vključuje vse besede, odmore (v sekundah), intonacijo, glasnost, poudarjene besede, kot tudi: kihanje, dihanje, vzdihe, obrazno mimiko… Gre za podroben prepis, katerega cilj je konverzacijo čim podrobneje predstaviti v pisni obliki. Pogosto je spremno gradivo avdio ali video posnetka.
Za podrobnosti obiščite poglavje “Transcription” na spletni strani finskega arhiva.
Ne glede na to za kakšno raven prepisa se bomo odločili, je prav, “da si zapišemo pravila, ki se jih nameravamo pri prepisovanju držati, npr. da bomo v skladu s pravopisom popravili očitno napačno zapisane črke, ločila ipd., da ne bomo popravljali narečnih izrazov, izrazov slenga ipd.” (Mesec, 1998, 88)
Arhiv Timescapes ponuja še nekaj koristnih napotkov za pripravo transkriptov:
Naslovna stran, glava in noga
Vsak prepis naj spremlja nabor osnovnih informacij o konkretnem intervjuju. Priporočeno je, da so te zbrane v obliki začetne strani, kakor sledi:
- ime projekta/raziskave
- avtor/nosilec raziskave
- datum intervjuja
- polno ime spraševalca
- psevdonim ali polno ime respondenta
- dolžina trajanja intervjuja
- informacija o anonimizaciji
- verzija trankripta
Priporočljiva je tudi uporaba t. i. »glave« dokumenta (angl. header), ki poveča preglednost gradiva. Glava naj vsebuje ime projekta/raziskave, oznako respodenta (ime, psevdonim, številko …). Tak pristop je še posebej priporočljiv, , kadar ravnamo z obsežnimi prepisi oz. veliko količino podatkov.
Opomba: glavo dokumenta je možno ustvariti le v nekaterih formatih/programih, npr. v Microsoft Office Word ali Open Office in v podobnih urejevalnikih besedil. Če tak dokument shranimo v drugem formatu (.rtf ali .txt), glava ne bo več vidna ali pa bo celo izgubljena. Ker podatke želimo dolgotrajno hraniti, moramo stalno imeti v mislih, v kakšnem formatu jih bomo shranili in kaj je za naše raziskovalno delo pomembno. Transkript tako lahko pripravimo tudi v različnih formatih za različne namene, pri izbiri formata pa moramo razmišljati že pri načrtovanju raziskovalnega dela.
Osrednje besedilo
Pisava
Uporabljamo čim bolj enostaven in pregleden font pisave. Poenotimo rabo velikih ali malih črk, ali navedimo, zakaj smo se mestoma odločili za rabo npr. VELIKIH ČRK.
Identifikatorji
Uporabimo sistem identificiranja govorcev. Identifikatorji naj bodo čim krajši, najbolje je, če so kratice imena in priimka. Na primer SM, S. M., … Lahko uporabljamo tudi imena ali kakšno drugo enoznačno poimenovanje. Pazimo le, da se identifikatorji ne ponavljajo in da v primeru več govorcev vsak dobi svojega, npr. v fokusnih skupinah.
Časovna oznaka
Pri prepisu je zaradi večje skladnosti z zvočnim posnetkom smiselno dodati še sprotno časovno oznako. Torej uro in minuto, v kateri je bil nek stavek izrečen. Časovne oznake umestite na poljubnih točkah v besedilu.
Številčenje strani
S številčenjem strani povečamo preglednost gradiva.
Na splošno pa je urejanje vsebine odvisno od cilja in pomena raziskovanja: lahko zapišemo, kaj se dogaja v ozadju intervjuja (npr. razni zvoki), lahko odpravimo slovnične napake in podobno.
Še nekaj nasvetov in priporočil arhiva Timescapes:
- Razmik med vrsticami pri govorcu naj bo enojni, med več govorci pa dvojni.
- Font Times New Roman, pisava velikosti 12.
- Če respondent ne dokonča stavka, to označimo s kratkim pomišljajem.
- Dovoljeni so posebni znaki, recimo [ ], ko označujemo prekrivanje pogovora.
- Izogibajte se znakom &, < in >, saj imajo v nekaterih formatih (na primer v XML) poseben pomen.
- Skozi dokument bodite konsistentni: povsod uporabljate enak font pisave, enako velikost pisave, znake, ipd.
- Če transkript vsebuje posebne (znanstvene) termine, je priporočljivo pred začetkom zapisa dodati še pojasnitev le-teh
Raziskovalcem priporočamo, da se seznanijo s smernicami in priporočili arhivov družboslovnih podatkov. V spletnem učbeniku o ravnanju z raziskovalnimi podatki Expert Tour Guide on Data Management je dobršen del pozornosti namenjen kvalitativnemu pristopu. Več primerov zglednega ravnanja s kvalitativnimi podatki ter navodila za pripravo transkriptov najdemo tudi v britanskem arhivu Timescapes Archive, kjer skrbijo za dolgotrajno dostopnost sedmih kvalitativnih raziskav longitudinalne narave. Priporočamo pa tudi informacije o pripravi transkriptov finskega arhiva družboslovnih podatkov.
Literatura:
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Timescapes. (2008). Interview Transcription Guidelines and Model. Dostopno prek http://www.timescapes.leeds.ac.uk/assets/files/timescapes/Transcription-guidelines-and-model-23July08-current.doc
