Uporaba stalnih enoličnih identifikatorjev v konzorciju CESSDA

V Berlinu je 20. marca 2018 potekala delavnica z naslovom Uporaba stalnih enoličnih identifikatorjev v CESSDA arhivih, v organizaciji Brigitte Hausstein (GESIS), ki v okviru konzorcija CESSDA vodi istoimenski projekt.

Foto: Irena Vipavc Brvar

Generalna skupščina CESSDA ERIC je leta 2017 sprejela Politiko stalnih identifikatorjev. Politika vključuje Splošna načela za uporabo stalnih identifikatorjev arhivov konzorcija CESSDA in  Smernice za dobro prakso. Smernice zagotavljajo dodatne informacije in navodila za uporabo stalnih identifikatorjev ter usmeritve za ključna strateške vprašanja v zvezi s Politiko stalnih identifikatorjev (npr. granularnost, verziranje).

Šest načel Politike stalnih identifikatorjih je usklajenih s statutom CESSDA ERIC in Politiko dostopa CESSDA ERIC (2017). Nanašajo se na identificiranje, najdenje, razreševanje, sklicevanje in citiranje, vidnost in prilagodljivost podatkovnih zbirk ponudnikov storitev CESSDA.

Namen sestanka je bil predstaviti novosti na tem področju in prejeti informacije arhivov iz konzorcija CESSDA glede možnosti implementacije politik. Stalne identifikatorje naj bi članice CESSDA  začele uporabljati za svoje raziskovalne podatke najkasneje do konca leta 2020.

Arhivi konzorcija CESSDA se bodisi odločajo za identifikator DOI, bodisi za URN. Pri čemer se DOI običajno pridobi preko nacionalnega ponudnika storitev, ki je član organizacije DataCite. DOI številka je plačljiva in se zato trenutno uporablja le na ravni posamezne raziskave. V kolikor bi se stalni identifikator uporabil tudi na ravni vprašanj v raziskavi, lahko postane to velik strošek za organizacijo. Identifikator URN lahko arhivi običajno pridobijo od nrodne knjižnice in je brezplačen. V razpravi o možnih identifikatorjih je bila omenjena tudi možnost stalnih identifikatorjev za spletne strani w3id.org.

V nadaljevanju predstavljamo še nekaj projektov in orodij, s katerimi smo se seznanili na delavnici, in ki uporabljajo stalne identifikatorje.

Foto: Irena Vipavc Brvar

Vyacheslav Tykhonov iz nizozemskega DANS je predstavil CESSDA projekt DataverseEU. Za DataverseEU bo oznake DOI na podlagi določil nacionalnega ponudnika storitev zagotavljala nemška da|ra – Registracijska agencija za družboslovne in ekonomske podatke. Brigitte Hausstein je predstavila delo nemškega GESIS na področju povezovanja publikacij odprtega dostopa in raziskovalnih podatkov v iskalnik gesisDataSearch. Iskalnik prikazuje osnovne metapodatke na ravni Dublin Core za več kot 30 ponudnikov (med njimi so GESIS, UKDA, SND, DDA, FSD, CSDA in LiDA). René van Horik, DANS, je predstavil delo PITSS projekta (angl. PID Information Types for the Social Sciences). Gre za projekt skupnosti RDA, katerega cilj je oceniti ustreznost registra vrst podatkov iz arhivov družboslovnih podatkov. DANS sodeluje tudi pri projektu FREYA (H2020), katerega cilj je povezati odprte identifikatorje z namenom odkrivanja, dostopa in uporabe raziskovalnih virov. Pripravljen bo t.i. PID graf, ki bo prikazal povezave med različnimi vsebinami. Nove storitve bodo raziskovalcem omogočile, da bolje ocenijo podatke in naredijo svoje znanstvene zapise popolnejše, zanesljive in sledljive.

 

Podoben prikaz nepovezanih informacij v povezan graf bo omogočala tudi oblačna platforma Augment API. Kot primer smo si ogledali graf GESIS organizacije, ki povezuje publikacije, baze podatkov in informacije o financiranju in ki je tudi v primeru prikaza gradiv večjih organizacij vizualno zelo privlačna.

Projektna skupina se je na srečanju Research Data Alliance, ki je sledil sestanku, predstavila še s posterjem: https://www.rd-alliance.org/sites/default/files/CESSDA_PID_Poster_March2018.pdf

Program dogodka

Prejšnji članek

Nov priročnik: »The Open Science Training Handbook«

Naslednji članek

Skupina za iskanje in uporabo podatkov pri konzorciju CESSDA napoveduje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja