Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 22. maja 2018 pod okriljem Znanstvene založbe potekal simpozij z naslovom Odprti dostop v humanistiki. Organizatorja srečanja, Filozofska fakulteta (UL) in Univerza v Ljubljani (partner projekta OpenAIRE o evropski infrastrukturi odprtega dostopa do rezultatov raziskav), sta z vabljenimi gosti osvetlila problematiko razvoja raziskovalne infrastrukture s področja humanistike in posredno tudi družboslovja.
Dekan Filozofske fakultete, dr. Roman Kuhar, je v uvodnem nagovoru slikovito opisal izkušnjo raziskovalca, ki želi znanstveni članek objaviti v ugledni tuji znanstveni reviji, ob tem pa se sreča s cenikom dragih storitev, s katerim komercialne založbe regulirajo dostopnost in vidnost znanstvenega članka. S tem uvodom je v središče postavil vprašanje dostopnosti znanosti, financirane z javnimi sredstvi.
Dr. Ernesto Priego, City University of London, je v svoji predstavitvi med drugim opozoril na visoke zneske, ki jih univerze plačujejo, da bi svojim raziskovalcem in študentom omogočile dostop do znanstvenih publikacij. Na univerzah nastajajo rezultati, ki jih raziskovalci »podarijo« založnikom, založniki pa jih potem prodajo univerzitetnim knjižnicam. »To ni razumno«, je bil kritičen, dr. Priego. V nadaljevanju je predstavil alternativni model subvencioniranja v krogu partnerskih knjižnic, ki ga razvijajo v obliki platforme Open Library of Humanities.
Pierre Mounier, iz Ecole des Haute Etudes en Sciences Sociales je predstavil OPERAS, evropsko e-infrastrukturo za odprto dostopne publikacije v družboslovju in humanistiki, katere namen je predvsem preseči obstoječo razdrobljenost založnikov v akademski sferi, ki jih delijo različni poslovni modeli, druga orodja in velike razlike v organiziranosti in velikosti posameznih organizacij. In sicer na način, da se v svetu prevlade komercialnih založnikov poenotijo in se povežejo z raziskovalci in knjižnicami.
Martin Donnelly, Digital Curation Centre in projekt FOSTER, University of Edinburgh, je v svoji predstavitvi opozoril na pomen ustreznega razumevanja pojma »podatki« v humanistiki. Če je v t. i. trdih znanostih bolj ali manj jasno, da govorimo o meritvah, ki jih običajno beležijo stroji, se v humanistiki nemalokrat sprašujemo, kaj sploh so podatki. O tem je treba temeljito misliti in razpravljati, ko se pripravljajo politike odprte znanosti na področju humanistike.
V nadaljevanju so vabljeni govorci predstavili primere dobrih praks v slovenskem humanističnem in družboslovnem okolju. Dr. Matevž Rudolf in mag. Eva Vrbnjak, Znanstvena založba Filozofske fakultete, sta predstavila »Slovenski primer dobre prakse na področju odprtega dostopa v humanistiki (Open Journal System, Open Monograph Press)«. Dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta UL in CLARIN, je predstavila »CLARIN in odprti podatki v humanistiki«. Mag. Irena Vipavc Brvar in dr. Sonja Bezjak, Arhiv družboslovnih podatkov, pa sva predstavili 20 let prakse na področju dostopa do raziskovalnih podatkov, kot ga izvajamo v ADP.
V zaključnem delu je sledila še okrogla miza z naslovom Kako vzpostaviti odprti dostop v slovenskem akademskem založništvu in raziskovalnem delu? V razpravi so sodelovali dr. Ernesto Priego, City University of London, Pierre Mounier, projekta OPERAS in HIRMEOS, dr. József Györkös, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, dr. Meta Dobnikar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS ter dr. Matevž Rudolf, Znanstvena založba Filozofske fakultet.
Predstavitve in posnetki predavanj so dostopni na spletni strani prireditve.
Povzetek dogodka pa so objavili tudi na blogu OpenAIRE.
