Direktiva o avtorskih pravicah in interes raziskovalne skupnosti

Nismo si še povsem oddahnili od zahtev, ki jih v digitalno arhiviranje prinaša evropska Uredba o varstvu osebnih podatkov, pa je pred nami že postopek sprejemanja evropske Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki bo uredila okoliščine čezmejne uporabe avtorsko zaščitenih vsebin v digitalnem okolju.

Poslanci evropskega parlamenta so v začetku julija 2018 razpravljali o možnosti, da bi se začela pogajanja z evropskimi institucijami o predlogu direktive. V medijih so najbolj odmevala nasprotovanja poslancev, ki so opozarjali, da predlog predstavlja grožnjo odprtosti in nevtralnosti interneta ter nasploh svobodi govora, v ospredju razprave pa je bilo mogoče slišati zlasti o interesih velikih korporacij, založnikov in ustvarjalcev. Evropski poslanci so začetek pogajanj zavrnili ter predlog vrnili nazaj v javno obravnavo.

Precej manj razprave pa je bilo v slovenski javnosti o interesih raziskovalne skupnosti in preseganju pravne negotovosti, ki je nastala z razvojem tehnologij oz. inovativnih raziskovalnih orodij za besedilno in podatkovno rudarjenje. V predlogu direktive so pripravljavci zapisali, da:

CESSDA Expert Guide on RDM

»Te tehnologije raziskovalcem omogočajo obdelavo velikih količin informacij, s čimer lahko pridobijo nova znanja in odkrijejo nove trende./…/ Vendar se v Uniji raziskovalne organizacije, kot so univerze in raziskovalni inštituti, soočajo s pravno negotovostjo v zvezi s tem, v kolikšni meri lahko izvajajo besedilno in podatkovno rudarjenje po vsebinah. V nekaterih primerih lahko besedilno in podatkovno rudarjenje vključuje dejanja, zaščitena z avtorsko pravico, in/ali podatkovne zbirke, zaščitene s pravico sui generis, zlasti reproduciranje del in drugih predmetov urejanja in/ali pridobivanje izvlečkov vsebine podatkovnih zbirk. Če ni nobene veljavne izjeme ali omejitve, morajo takšna dejanja odobriti imetniki pravic. Kadar se besedilno in podatkovno rudarjenje opravi na podlagi golih dejstev ali podatkov, ki niso zaščiteni z avtorskimi pravicami, odobritev ni potrebna.«

Ker se predlog ponovno vrača v javno obravnavo, vas vabimo, da se tudi sami seznanite z definicijami, ki so vključene v predlog direktive, saj bo dokument v prihodnosti opredelil, pod kakšnimi pogoji bomo kot člani in članice raziskovalne skupnosti dostopali do raziskovalnih virov (npr. Člen 2). O tem, kako pomembne so opredelitve tudi z vidika dostopa do virov, ki jih hranijo knjižnice, je pred časom za blog ADP pisal  Janko Klasinc iz Narodne in univerzitetne knjižnice v prispevku z naslovom Knjižnice v luči nekaterih sprememb zakonodaje s področja avtorskega prava.

Prejšnji članek

Konferenca Spolna diferenciacija v medijski industriji

Naslednji članek

Poročilo z delavnice ‘Legal and ethical issues of combining survey data with new forms of data’

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja