Raziskava o kitajskih turistih v Sloveniji in Črni gori

Piše: dr. Andrej Raspor, CEATM d.o.o.

Kitajski trg ponuja veliko priložnosti in izzivov za slovenska podjetja. Leta 2016 je 156 milijonov kitajskih turistov prečkalo meje svoje države. Številka zajema tako poslovneže kot popotnike. Kitajci so v tem letu za turistična potovanja in nakupe potrošili 261 mrd €. Na podlagi podatkov organizacij UNWTO, PATA in COTRI, napovedujemo, da bo do konca leta 2017 potovalo že več kot 180 milijonov Kitajcev, potrošnja pa bo presegla 300 mrd € (Raspor idr. 2017). Poleg tega z neverjetnimi 176 mrd € že nekaj let prednjačijo pri tujih neposrednih investicijah.

Slika 1: Prihodi (arrivals) in nočitve (accomodation) kitajskih turistov v Sloveniji med letoma 2005 in 2015 po mesecu prihoda (Vir: SURS, 2016)

Kot kaže Slika1, se obisk kitajskih turistov povečuje tudi v Sloveniji. Zaradi raznolikosti in kompleksnosti trga pa je uspeh odvisen od temeljite priprave, vztrajnosti in dolgoročnega načrtovanja vstopa na kitajski trg in kasnejšega delovanja. Raziskava o pričakovanjih, karakteristikah in motivaciji za potovanje kitajskih turistov v Sloveniji in Črni gori (Raspor idr. 2015), ki je preko povezave dostopna v ADP, je bila opravljena z namenom ugotoviti osnovne lastnosti kitajskih turistov v obeh državah ter pridobiti poglobljeno razumevanje odločanja turista za posamezno destinacijo. Na podlagi ugotovljenega smo raziskovalci oblikovali smernice in predloge za spodbujanje kitajskih turistov v Sloveniji in Črni gori ter načine trženja ciljni populaciji. Raziskovanje tega področja lahko predstavlja velik doprinos gospodarstvu.

Empirična raziskava je bila izvedena med januarjem 2014 in novembrom 2015. Pisni vprašalnik je obsegal 36 zaprtih vprašanj in je bil preveden v angleščino in kitajščino. Izpolnili pa so ga kitajski turisti, h katerim so anketarji pristopili v hotelih, restavracijah, v barih in na ulicah v več slovenskih in črnogorskih krajih. Vzorčenja ni bilo, skupno pa je na vprašanja odgovorilo 231 turistov, od tega 98 v Sloveniji in 133 v Črni gori. Osnovne frekvence so dostopne v zavihku opis podatkov v ADP.

Slika 2: Platnica knjige

Metodologija in rezultati raziskave so predstavljeni v knjigi Chinese tourists in Slovenia and Montenegro: preferences, characteristics and trip motivation (Raspor idr. 2016), nekaj glavnih ugotovitev pa povzemamo tukaj:

  • turisti, ki so sodelovali v raziskavi, so najpogosteje zaposleni ali upokojeni Kitajci, ki živijo v urbanih naseljih.
  • V povprečju zaslužijo med 60,000 in 120,00 CNY na leto, kar je približno 8,000 do 16,000 €.
  • Povprečna starost kitajskega turista v raziskavi je bila 38 let in pol. Približno enako je bilo moških in žensk.
  • Več kot 90% respondentov je pred tem že potovalo v tujino, najpogosteje v Aziji in Evropi.
  • Najbolj priljubljene destinacije v Evropi so Francija, Nemčija in Italija, na območju nekdanje Jugoslavije pa Slovenija in predvsem Hrvaška.
  • Po podatkih SURS za leto 2016 kitajski turist v Sloveniji preživi 2 do 3 dni , po podatkih črnogorskega statističnega urada MONSTAT pa v Črni gori pa 1 do 3 dni. Po podatkih naše raziskave bi bila optimalna dolžina obiska za turiste v povprečju 4 dni.
  • Kitajski turisti so informacije o Sloveniji in Črni gori najpogosteje pridobili od prijateljev, turističnih agencij in brošur ter preko strani Booking.com.
  • Najbolj atraktivne destinacije v Črni gori so Podgorica, Nacionalni park Skadarsko jezero in črnogorska obala, v Sloveniji pa Ljubljana, Blejsko jezero in Postojnska jama.
  • Kitajskim turistom sta bila v Sloveniji najbolj všeč neokrnjena narava in mir, najmanj pa so jim bile všeč možnosti nočnega življenja in nakupovanja. Podobno jih je tudi v Črni gori najbolj impresionirala neokrnjena narava, poleg tega pa tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti, na zadnjem mestu pa sta bila nočno življenje in kulinarika.
  • Sodelujoči v raziskavi so izrazili zmerno pripravljenost ponovnega obiska Črne gore in Slovenije. Bolj kot samostojni destinaciji sta za turiste zanimivi kot del ture po več evropskih državah – zahodnoevropskih pri Sloveniji, južnoevropskih pri Črni gori.
  • Kitajski turisti navadno potujejo v maju, juniju, avgustu in septembru.
  • V povprečju so respondenti za načrtovanje zadnjega potovanja porabili od 7 do 15 dni. Pri tem so uporabljali turistične agencije, specializirane spletne strani (Booking.com in TripAdvisor) in potovalne vodiče. Za rezervacije so uporabljali tudi aplikacije na mobilnih telefonih.
  • Skoraj vsi so pri iskanju informacij o potovanju uporabljali tudi socialna omrežja in spletne strani turističnih agencij. Sicer pa je več turistov v raziskavi potovalo samostojno, kot s turistično agencijo.
  • Turisti v raziskavi so večinoma potovali s svojimi partnerji, družino in drugimi sorodniki, nekateri tudi s poslovnimi partnerji, prijatelji, sošolci, sodelavci ali pa povsem sami.
  • Med glavnimi razlogi za potovanje v tujino so kulturno raznolikost, zgodovinske znamenitosti, vrednost za denar in neokrnjena narava. Najmanj pomembni razlogi pa so bili izobraževanje, medeni tedni in obiskovanje sorodnikov.
  • Med zelo pomembne dejavnike pri odločanju za destinacijo potovanja so navedli kitajsko-govoreče osebje, kitajsko hrano in prilagajanje kitajski kulturi.
  • Večina jih je bila nastanjenih v hotelih s štirimi ali petimi zvezdicami ter v B&B (bed and breakfast) nastanitvah.

V družbi CEATM d.o.o. trenutno izvajamo nadgradnjo raziskave med kitajskimi turisti v Slovenjiji ter še dve raziskavi med študenti pekinške in tajpejske univerze. Vse z namenom pridobiti še več podatkov, ki bi jih lahko razširili med ključne turistične deležnike v regiji. Če vas zanimajo podrobnejše informacije, nas kontaktirajte na info@ceatm.org ali pa obiščite našo spletno stran www.ceatm.org.

 

Literatura

Raspor, Andrej, Darko Lacmanović, Ana Stranjančević in Iva Bulatović. Kitajski turisti v Sloveniji in Črni Gori, 2015: Pričakovanja, karakteristike in motivacija za potovanje [datoteka kodirne knjige]. Slovenija, Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici [izdelava], 2015. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2017. ADP – IDNo: TURKIT15.

Raspor, Andrej, Darko Lacmanović, Ana Stranjančević in Iva Bulatović. 2016. Chinese tourists in Slovenia and Montenegro: preferences, characteristics and trip motivation. London: Vega Press.

Raspor, Andrej, Anja Stranjančević, Iva Bulatović in Darko Lacmanović. 2017. Tourism invisible part of exports: the analysis of Slovenia and Montenegro on the Chinese outbound tourism. In Macek, Anita, Ed., On the Brink of Change. Rijeka: InTech.

Statistični urad Republike Slovenije, SURS. (2016). Dostopno na: http://www.stat.si/statweb (22. 3. 2016)

 

Dr. Andrej Raspor je doktor znanosti s področja upravljalskih ved in direktor podjetja CEATM d.o.o., ki nudi pomoč in svetovanje pri povezovanju Kitajske in zahodnega Balkana. Je strokovnjak na področju organizacije poslovnih procesov, predvsem na področju igralništva, turizma in izobraževanja.

Prejšnji članek

Mediji in srednješolci v Sloveniji

Naslednji članek

Raziskave o hrani s Finske in Slovenije

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja