Obiskali smo Irski arhiv kvalitativnih podatkov

Ob delovnem obisku v Dublinu na Irskem smo izkoristili priložnost in se srečali s predstavnico Irskega arhiva kvalitativnih podatkov, ki je z nami delila izkušnje njihovega raziskovalnega in infrastrukturnega okolja. Z Aileen O’Carroll (IQDA), ki je sociologinja in je – kot sama pravi – »zaljubljena v kvali podatke«, se je pogovarjala Sonja Bezjak (ADP). Srečali sta se v kavarni Narodne knjižnice v Dublinu.

Pred narodno knjižnico v Dublinu.

ADP: Nam lahko pojasnite, kako je vaša enota umeščena v irsko raziskovalno okolje in kako deluje?

IQDA: Irski arhiv kvalitativnih podatkov je enota Univerze Maynooth, ki je od Dublina oddaljena kakšnih 40 minut vožnje z avtobusom. Predstavlja središčno točko za kvalitativne podatke s področja družboslovja, ki so nastali na Irskem ali govorijo o Irski. V našem arhivu od raziskovalca prevzamemo raziskavo ter jo pripravimo za dolgotrajno hrambo. Tako pripravljeno gradivo posredujemo v Irski digitalni repozitorij (The Digital Repository of Ireland), ki je skupna infrastruktura za podatkovne zbirke s področja humanistike, družboslovja in kulturne dediščine. Skupen repozitorij deluje pod okriljem Royal Irish Academy.

ADP: Kakšne vrste podatkov sprejemate v vašem arhivu?

IQDA: Sprejemamo besedilne podatki in slike. Sprejmemo tudi zvočne posnetke, vendar le v primeru, če dajalec predloži soglasje udeležencev za deljenje podatkov ali če je zagotovljena anonimizacija, s katero se zmanjšajo možnosti razkritja identitete udeležencev. Glede postopkov anonimizacije raziskovalcem pomagamo z nasveti, sicer pa sami te storitve ne zagotavljamo.

ADP: Kako pa je s fotografijami, na katerih so ljudje? Kakšna je vaša politika prevzema takšnih fotografij?

Aileen O’Carroll in Sonja Bezjak v Dublinu.

IQDA: Fotografije sprejmemo v hrambo, če raziskovalec zagotovi soglasje udeležencev ali če so fotografije bile posnete na javnem mestu. Mimogrede naj omenim še zanimiv »detektivski« projekt Irske narodne knjižnice, znotraj katerega so javnost povabili, da jim pomaga pri razumevanju starih fotografij, ki jih hranijo v svoji zbirki. Ljudje so množično pomagali pri identifikaciji krajev, pa tudi ljudi. Nekateri so bili veseli, ker so na njih prepoznali svoje sorodnike, prednike. Na željo ali predlog pa so fotografijo iz kakšnega razloga tudi umaknili iz dostopa javnosti. Več o zanimivem projektu najdete na povezavi: https://www.nli.ie/en/udlist/current-exhibitions.aspx?article=eebd3ce2-8175-4294-acc2-e683d7137928

ADP: V ADP smo v zadnjem letu posvetili precej pozornosti spremembam, ki jih uvaja EU Uredba o varstvu osebnih podatkov. Kako pa na Irskem?

IQDA: V našem arhivu se s tem nismo posebej ukvarjali, saj imamo za to pravne službe. Je pa uredba na Irskem sicer pritegnila precej pozornosti. Pri nas se soočamo s težko zgodovino, povezano s cerkvenimi organizacijami, ki so vodile t.i. pralnice. Tja so na prisilno delo zapirali ženske. Danes svojci iščejo podatke o njih in nemalokrat imajo težave pri dostopu do teh informacij. Želimo si, da bi z uredbo zagotovili možnosti dostopa do podatkov, ki bi razkrili ta del zgodovine. Mimogrede, v IQDA hranimo zbirko intervjujev in drugo gradivo iz raziskovalnega projekta o magdalenskih ustanovah, ki so med drugim vodile tudi pralnice (Magdalene Oral History collection).

ADP: Kvalitativne zbirke so pravzaprav lahko zelo bogat vir, saj vključujejo raznovrstno gradivo. Morda opozorite na kakšno posebej zanimivo zbirko v vašem arhivu.

Promocija znanja in odgovornega ravnanja.

IQDA: Naj omenim nacionalno longitudinalno študijo otrok na Irskem, katere zbirka nosi ime  Growing Up in Ireland. Glavni namen raziskave je opisati položaj otrok in njihovega razvoja znotraj socialnega, ekonomskega in kulturnega okolja. Podatki so na voljo raziskovalcem, pedagogom in študentom.

Izpostaviti velja tudi Life Histories and Social Change collection obsega zbirko 113 intervjujev, v kateri so življenjske pripovedi treh kohort Ircev, ki so odrasli v desetletjih, ki so odločilno vplivala na stanje na Irskem: v 1950-ih  (obdobje socio-ekonomskega upada), v 1970-ih (obdobje ‘modernizacije’) in v 1990-ih (čas rasti, ki ga imenujemo the ‘Celtic Tiger’). Podatki so na voljo raziskovalcem, pedagogom in študentom. Manjši del pa je dostopen tudi širši javnosti.

ADP: Objavljamo le delček iz sicer nadvse zanimivega pogovora med stanovskima kolegicama. V ADP smo na voljo, če bi potrebovali kakšne dodatne informacije v povezavi z irskim arhivom.

Prejšnji članek

Delovna skupina oddala pripombe k osnutku ZRRD

Naslednji članek

Odprta znanost: državljanska znanost, raziskovalni podatki, dostop do znanja…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja