Mediji in srednješolci v Sloveniji

Piše: dr. Andrej Kovačič, Fakulteta za medije

Vpliv sodobnih tehnologij in medijev na mlade je izjemen, zato bi vam želeli predstaviti podatke, ki jih lahko uporabite, da bi ta vpliv še bolj temeljito raziskali zlasti na področju mladih. V okviru  Infrastrukturnega programa Fakultete za medije – zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti*, namreč zbiramo podatke o stanju medijske pismenosti v Sloveniji. V Arhivu družboslovnih podatkov (ADP) smo objavili raziskavo o medijski pismenosti v Sloveniji na študentski populaciji (Rek in drugi, 2014)  ter raziskavo o medijski pismenosti med srednješolci (Rek in Milanovski Brumat, 2016), ki jo izpostavljamo v tej objavi. Pri analizi smo se opirali tudi na podatke iz raziskave Mladina 2013 (Flere in drugi, 2013), ki smo jih pridobili v ADP in jih analizirali na konkretnem področju za izbrano starostno skupino 16-19 letnikov. S tem smo primarno zbranim podatkom povečali kredibilnost in primerljivost. Hkrati smo z analizo dopolnili vpogled v medijsko življenje srednješolcev zlasti na področju izpostavljenosti konkretnim vsebinam na medijih.

Podatkovna zbirka Mediji in srednješolci v Sloveniji (2016) (Rek in Milanovski Brumat 2016) združuje mnenja več kot 800 srednješolcev glede medijev, zdravja in obnašanja. Podatki so bili pridobljeni na vzorcu srednješolcev iz 37 različnih srednjih šol v Sloveniji. Ključne tematike so povezanost vpliva medijev in kritičnega vrednotenja informacij v medijih, sposobnosti koncentracije glede šolskih obveznosti, delinkventnosti, vandalizma v šoli in izven šole, varovanja zasebnosti in deljenja osebnih informacij na spletu, volje do življenja ter učnega uspeha.

Slika 1: Kolikokrat v zadnjem letu si bil tako žalosten ali obupan, da si opustil nekatere dnevne aktivnosti za dva tedna ali več? (Vir: MPSS16 Rek in Milanovski Brumat, 2016)

Rezultati analize kažejo, da v povprečju kar 95 % srednješolcev gleda TV več kot uro dnevno. Več kot polovica uporablja internet dve uri ali več dnevno. Dobri dve uri dnevno srednješolci uporabljajo računalnik, tri ure telefon in pol ure berejo tiskane medije. Zanimivi so tudi rezultati deljenja informacij na spletu. Skoraj vsi srednješolci objavljajo osebne podatke, skoraj polovica tudi kraj bivanja, 70 % svoj rojstni datum, dve tretjini svoj selfie. Kljub pomislekom ali z veseljem je fotografije v provokativni pozi kdajkoli že objavilo kar 19 od 20 srednješolcev. Srednješolci, ki so bolj izpostavljeni medijem ali igrajo video igre, so imeli v preteklem letu v povprečju slabši učni uspeh in v tekočem slabše ocene.

Med drugim smo srednješolce vprašali, kolikokrat v zadnjem letu so bili tako žalostni ali obupani, da so opustili nekatere dnevne aktivnosti za dva tedna ali več (Slika 1). Med tistimi, ki so bili pogosteje tako žalostni ali obupani, je večji delež tistih, ki so “veliki uporabniki” medijev, kar pomeni, da so jim izpostavljeni več kot 6 ur dnevno. 

Podatke iz raziskave smo objavili v ADP, kjer so na voljo drugim, z namenom, da lahko raziskovalci na njih opravljajo različne analize. Javno so dostopni opis raziskave in opis podatkov (s frekvencami vseh spremenljivk) ter vprašalnik raziskave v PDF formatu, medtem ko se je za dostop do podatkovne datoteke treba registrirati in navesti namen uporabe podatkov.

Z ADP imamo zelo dobre izkušnje tako kot dajalci podatkov kot tudi kot uporabniki, saj so podatki pred objavo kvalitetno strokovno pregledani, kar zelo povečuje kredibilnost in zanesljivost podatkovnih zbirk. Po objavi podatkov je podatke uporabilo precejšnje število raziskovalcev in študentov zlasti pri iskanju podatkov za zaključne naloge, kar nas še posebej veseli, zato bomo z ADP še večkrat sodelovali. Tako bodo v bližnji prihodnosti preko ADP dostopni tudi podatki raziskav na predšolskih in osnovnošolskih otrocih. Vse dodatne informacije lahko pridobite tudi na www.pismenost.si  oz. info@pismenost.si.

 

Viri

Flere, Sergej, Rudi Klanjšek, Miran Lavrič, Andrej, Kirbiš, Marina Tavčar Kranjc, Marko Divjak, Tjaša Boroja, Barbara Zagorc in Andrej Naterer. Slovenska Mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Maribor: Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru [izdelava], 2013. Hrvaška, Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung Kroatien [izdelava], 2013. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2014. ADP – IDNo: MLA13.

Rek, Mateja, Andrej Kovačič in Kristina Milanovski Brumat. Raziskava medijske pismenosti v Sloveniji 2014 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za medije [izdelava], 2014. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2016. ADP – IDNo: MP14.

Rek, Mateja in Kristina Milanovski Brumat. Mediji in srednješolci v Sloveniji 2016 [datoteka podatkov]. Slovenija, Ljubljana: Fakulteta za medije [izdelava], 2016. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2017. ADP – IDNo: MPSS16.

Rek, Mateja in Milanovski Brumat, Kristina (2016). Mediji in srednješolci v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za medije.

* Program zbiranja podatkov financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS – ARRS kot infrastrukturni program po pogodbi št.1000-16-2916.

Prejšnji članek

Empirični podatki v jezikoslovju

Naslednji članek

Raziskava o kitajskih turistih v Sloveniji in Črni gori

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja