Open Science Framework

»The Open Science Framework (OSF)« je odprto kodna spletna aplikacija, ki povezuje in podpira življenjski krog raziskovanja in omogoča znanstvenikom povečanje učinkovitosti in uspešnosti njihovega raziskovanja. Raziskovalci lahko uporabljajo OSF za sodelovanje, dokumentiranje, arhiviranje, deljenje in registriranje raziskovalnih projektov, gradiv in podatkov. OSF je vodilni produkt neprofitnega Centra za odprto znanost (angl. Center for Open Science).

Center for Open Science by Andrew Sallans
Center for Open Science by Andrew
Sallans

Kdo in kako lahko uporablja OSF:

  • Raziskovalci za upravljanje s svojimi projekti in deljenje ter registracijo svojih raziskav.
  • Na akademskih sestankih in konferencah se OSF for Meetings lahko uporablja za deljenje posterjev in predstavitev s širšim občinstvom.
  • Revije lahko OSF uporabljajo za podporo pobudam deljenja podatkov in gradiv, ali pa uporabijo OSF register za podporo predregistracije raziskav.
  • Institucije uporabljajo OSF for Institutions in tako nudijo podporo svojih raziskovalcem z uporabo odprtokodne aplikacije. Možna je uporaba institucionalnih logotipov in avtentifikacije.
  • Financerji lahko uporabljajo OSF za podpora pobudam deljenja podatkov in gradiv in za razširitev vpliva tako financiranega dela.

Aplikacija je predvsem v uporabi v Združenih državah Amerike, kjer se nahajajo strežniki, na katerih se hranijo preneseni podatki.

Uporabnik lahko v aplikaciji kreira več nivojev znotraj ene raziskave in ustrezno razdeli pravice za posamezne komponente. Npr. neka skupina ima pravico urejanja podatkov, spet druga dokumentacije. Dokumente, ki jih je mogoče urejati v enostavnih urejevalnikih besedil, je mogoče odpreti v aplikaciji ali pa si pomagamo s programi Googla. Vsaka hranjena sprememba ima vidno revizijsko sled, kar je za potrebe spreminjanja vsebin projekta in sodelovanja več sodelavcev zelo pomembno. Vidimo lahko, kdo in kdaj je naredil določeno spremembo.

Metapodatkovna polja aplikacije so sicer omejena na nekaj osnovnih informacij o raziskovanju, pa vendar se zdi, da so za potrebe citiranja zadostna. Kakovostnih opisov raziskovanj, vključno z metodološkimi pojasnili, ki jih sicer pripravljamo arhivi podatkov tukaj ne boste našli. Gre dejansko za možnost samoarhiviranja in deljenja med sodelavci. Tako tukaj odpade tudi kontrola kakovosti gradiva in preverjanje stopnje anonimizacije podatkovne datoteke, ki jih prav tako opravljajo arhivi.

Je pa všečna možnost povezovanja z zunanjimi ponudniki storitev hrambe podatkov in programov, kot so Dropbox, Github, Dataverse, Figshare, AmazonS3 in podatki ter gradivo na teh mestih tudi ostanejo do registracije raziskave. Ko registriramo raziskavo, se hrani njeno stanje v tisti časovni točki skupaj z vsemi pripadajočimi dokumenti.

Prejšnji članek

Obzorje 2020 odpira raziskovalne podatke

Naslednji članek

Spletni seminar o ravnanju z raziskovalnimi podatki

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja