Kongres DIGITALNE VSEBINE: nastanek, hranjenje, dostop

5. in 6. junija 2014 je v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport potekal kongres Digitalne vsebine, ki ga je organiziral NUK. Letošnja tema je bila posvečena nastanku, hranjenju in dostopu do digitalnih vsebin, pri čemer so se avtorji v glavnem nanašali na vsebino vezano na kulturno dediščino. Raznolika dediščina, ki jo hranijo nacionalni ali regionalni oziroma pokrajinski muzeji, arhivi, knjižnice, galerije in druge sorodne ustanove, je bila obravnavana v treh tematskih sklopih: področje digitalizacije, področje trajnega ohranjanja digitalnih virov in področje dostopa.

Prof. Simon Tanner, dr. Raivo Ruusalepp, organizatorke in udeleženke (avtor: Milan Štupar)

Med vabljenimi predavatelji velja omeniti prof. Simona Tannerja, iz King’s College London, ki je odprl kongres s predavanjem ”Pomen digitalizacije za kulturo in zbirke s področja kulturne dediščine – kako lahko digitalizacija spremeni življenje”. Ter predavanje dr. Raiva Ruusaleppa, iz Narodne knjižnice Estonije, z naslovom ”Trajno ohranjanje digitalnih virov kot potovanje”. Oba sta večkrat poudarila pomen strategije in ciljev, ki bodo pomagali urediti oziroma vzpostavljati red na področju digitalizacije kulturne dediščine. Akterje na področju digitalizacije sta večkrat opozorila, da ne zadostuje, če vemo kaj in kako digitalizirati. Če vsebine niso ustrezno predstavljene in dostopne uporabnikom, obstaja nevarnost, da digitalizacija ne zadosti svojemu namenu. Pozvala sta k nenehnemu premišljevanju vprašanja, kaj želimo z digitalizacijo sploh doseči.

Na kongresu smo s tremi prispevki sodelovali tudi iz Arhiva družboslovnih podatkov. Janez Štebe je sodeloval v okrogli mizi z naslovom ”Izhodišča za oblikovanje nacionalne strategije za materialno varstvo/trajno ohranjanje digitalne kulturne dediščine”. Irena Vipavc Brvar je na podlagi izkušenj ADP predstavila osnovna določila ”Zaupanja vrednega repozitorija” in izpostavila potrebo po sodelovanju med organizacijami in problematiko vezano na mednarodna povezovanja storitev, infrastrukture in vsebin. Sonja Bezjak je govorila o ”Zagotavljanju  odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v svetu in Sloveniji” ter o politikah in akcijskem načrtu vezanem na vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi.

Dogajanje na področju digitalizacije je izredno dinamično, vendar ostaja vtis, da še zmeraj precej nepovezano, kar je posledica odsotnosti skupne strategije. Čeprav so ‘‘Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki” že spisane, še čakajo na konkretnejše korake s strani Ministrstva za kulturo. Podobno velja tudi za znanstveno-raziskovalno področje, ki ga pokriva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in za katero smo v ADP pripravili ”Akcijski načrt za vzpostavitev sistema odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov financiranih z javnimi sredstvi” in ”Določila politike odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji”. Na samem kongresu je bila večkrat izražena potreba po tesnejšem sodelovanju vseh akterjev. V ADP pa zaznavamo tudi potrebo po povezovanju preko resorjev: kulturna dediščina je namreč pogosto tudi ”predmet” raziskovalne dejavnosti in v interesu raziskovalcev je čim večja dostopnost raziskovalnega gradiva.

Okrogla miza o novih smernicah. Foto: Irena Vipavc Brvar
Okrogla miza o novih smernicah. Foto: Irena Vipavc Brvar
Prejšnji članek

Zaključna konferenca projekta SERSCIDA v Sarajevu

Naslednji članek

Vloga knjižničarjev pri odpiranju raziskovalnih podatkov

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja