V sredo, 19. 1. 2011, smo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo organizirali srečanje predstavnikov različnih slovenskih inštitutov, katerega namen je bil predstavitev projekta Odprti podatki ter vzpostavitev kontaktov z akterji iz različnih področij znanstvenega raziskovanja.
Predstavnica MVZT, Petra Tramte, je prisotne najprej seznanila z OECD deklaracijo, ki je temeljna podlaga projekta in jo je pred časom sprejela tudi Slovenija. Deklaracija določa, da naj bodo podatki raziskav, financiranih iz javnih sredstev, po zaključku raziskave prosto dostopni tudi drugim raziskovalcem oz. ostalim zainteresiranim uporabnikom. Predstavljene so bile tudi prednosti in koristi, ki jih prinaša odprt dostop do podatkov za različne akterje, ter stanje v Sloveniji kar se tiče obstoječih repozitorijev (dLib.si, SICRIS, COBISS, ADP).
Velik problem v Sloveniji predstavlja predvsem nizko zavedanje pomembnosti odprtega dostopa do podatkov, predstavljene pa so bile tudi nekatere aktivnosti, ki trenutno potekajo na tem področju.
Vodja projekta, doc. dr. Janez Štebe, je posebej izpostavil dejstvo, da se OECD deklaracija in projekt nanašata na izključno raziskovalne podatke. Nato je natančneje predstavil vsebinske cilje projekta, predviden potek ter načine zbiranja informacij. Vse prisotne je pozval, da v svoji organizaciji identificirajo osebe po posameznih vlogah (producenti podatkov, uporabniki, informacijske storitve, nosilci raziskovalnih politik), ter jih motivirajo za aktivno sodelovanje pri projektu. V mesecu, ki sledi, bo namreč potekala serija intervjujev s posameznimi akterji za pripravo izhodiščne ocene stanja na področju dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
Projekt Odprti podatki je namreč naravnan tako, da bo poskušal spodbuditi širšo skupnost k javni razpravi in oblikovati kulturo odprtega dostopa v Sloveniji. V ta namen je bila nekoliko podrobneje predstavljena tudi spletna stran projekta in različni načini sodelovanja, ki jih obiskovalcem le-ta omogoča.
Ob koncu srečanja smo od prisotnih dobili razmeroma velik odziv v obliki vprašanj, pripomb in predlogov. V splošnem lahko rečemo, da je bila izražena precejšnja podpora projektu, vprašanja, ki so bila posebej izpostavljena pa so se nanašala na določitev meril kakovosti podatkov, plačljivosti in dostopa do individualnih podatkov, dostopnost naravoslovnih podatkov v primerjavi z družboslovnimi, izraženi so bili pomisleki glede avtorskih pravic ter podan predlog, da se raziskovalce spodbudi k temu, da sami opredelijo katere podatke in pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni ponudit javnosti.
Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na samo definicijo ‘raziskovalnih podatkov’, da bodo predstavniki raziskovalnih ustanov vedeli, na kaj se osredotočiti.
Izhajajoč iz Deklaracije OECD so raziskovalni podatki: primarni zapisi iz znanstvenih opazovanj, ki jih znanstvene skupnosti priznavajo kot ustrezne za preverjanje veljavnosti raziskovalnih spoznanj.
• Poudarek je torej na primarnih, surovih podatkih, ki jih v različnih disciplinah lahko najdemo tako v obliki številskih zapisov kot v drugih oblikah…
• V ADP npr. prevladujejo anketni podatki, imamo tudi anonimizirane mikro-podatke iz popisa, nekatere kvalitativne podatke zanimive za različne družboslovce.
Citat:
A third requirement is for sensitivity to the hugely varied kinds of digital research data – from texts and numbers to audio and video streams – and to how they were generated
• for different purposes and through different processes
– scientific experiments, which may in principle be reproduced, although it may inpractice prove difficult, or not cost-effective, to do so
– models or simulations, where it may be more important to preserve the model and associated metadata than the computational data arising from the model
– observations – from the astronomical to the zoological – of specific phenomena at a specific time or location, where the data will usually constitute a unique and irreplaceable record;
– derived data, resulting from processing or combining “raw” or other data (where care may be required to respect the rights of the owners of the raw data);
– canonical or reference data relating, for example, to gene sequences, chemical structures, or literary texts by different groups of people and organisations• by different groups of people and organisations
– from the research community itself inthe course of research
– from a variety of bodies in the public, private and voluntary sectors for a wide range of purposes, where the data may nevertheless be of value for research• collected together for different reasons
– for the benefit of those engaged in a specific project, where some or all of the data may or may not retain a value beyond the life of the project
– for the benefit of a wider group within a discipline, or across disciplines, to provide reference information, or a basis for evidence-based policy-making.
http://www.rin.ac.uk/system/files/attachments/Stewardship-data-guidelines.pdf
Povzeto po http://www.disc-uk.org/docs/guide.pdf
Predstavitve v PowerPointu so na voljo med dokumenti.
