Prezentacije

pdf Odprti dostop v raziskovalni dejavnosti Evropske unije: Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani

Avtorica najprej predstavi, kako se je razvijal odprti dostop v raziskovalni dejavnosti Evropske unije. Z januarjem 2014 so z okvirnim programom financiranja Obzorje 2020 stopila v veljavo tudi določila glede odprtega dostopa. Hkrati so bile države članice EU pozvane, da naj sprejmejo jasne politike glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij, ki so nastale v okviru projektov financiranih z javnimi sredstvi. Prikazala je stanje odprtega dostopa v Sloveniji in portal OpenAIRE, na katerem se zbirajo podatki o odprtih objavah in raziskovalnih podatkih, ki so nastali v okviru evropskih projektov ali nacionalnega financiranja raziskovalne dejavnosti.


pdf Politike dostopa do raziskovalnih podatkov v Sloveniji: Janez Štebe, Arhiv družboslovnih podatkov

V uvodnem delu je predstavljen ADP, sledijo izhodišča in potrebe za oblikovanje politik dostopa do raziskovalnih podatkov. Prikazana je razlika med tradicionalnim in sodobnim načinom razumevanja raziskovalnih podatkov. Prispevek se zaključi s prikazom poskusa oblikovanja politik odprtega dostopa v Sloveniji.


pdf Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki z mednarodnega vidika: Angus Whyte, Digital Curation Centre

V prvem delu je na kratko predstavljen britanski Digital Curation Centre. Osrednje vprašanje je namenjeno ravnanju z raziskovalnimi podatki in različnim vidikom le-tega, kot npr. kako opredelimo raziskovalni problem, katerim politikam sledimo, kateri podatki morajo biti odprto dostopni. Sledi poglavje o podatkovni infrastrukturi: na mednarodni, državni in institucionalni ravni (primer Velike Britanije). V zadnjem delu je predstavljena raziskovalčeva vloga: skrb za načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki skozi celoten raziskovalni krog, ustrezno ravnanje z osebnimi podatki, selekcija: kaj ohraniti in kam shraniti.


pdf Načrtovanje ravnanja z raziskovalnimi podatki: Martin Donnelly, Digital Curation Centre

Avtor je predstavil koncept načrtovanja ravnanja s podatki – osnovne informacije in prednosti načrtovanega pristopa. Sledil je pregled politik, ki določajo načrtovanje ravnanja s podatki v različnih državah. Del predstavitve je namenjen zahtevam okvirnega programa EU Obzorja 2020. Temu sledi predstavitev orodja »DMPonline« ter možni načini njegove uporabe. V zaključku avtor predstavi vire in vodiče, ki so uporabni pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.


pdf Praktični del: preizkus orodja in seznanjanje z navodili: Sonja Bezjak in Irena Vipavc Brvar, Arhiv družboslovnih podatkov

V prvem delu sta predstavljena pojma »Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki« in »Življenjski krog podatkov«. Sledila je podrobnejša predstavitev pilota Odprti podatki, ki ga uvaja program Obzorje 2020. Predstavljen je postopek izročitve podatkov v Arhiv družboslovnih podatkov in zahteve ADP za prevzem gradiva. Ter posebnosti slovenskega raziskovalnega okolja. V drugem delu je predstavljen urejevalnik »DMP editor«, ki je raziskovalcem lahko v pomoč pri pripravi načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki za potrebe prijave na razpis.


pdf Ravnanje s podatki in odprti dostop: Veerle Van den Eynden, UK Data Service

Kadar v raziskavi preučujemo posameznike, je potrebno poznati pravne in etične obveznosti, vezane na osebne podatke. Posebna pozornost je namenjena privolitvi k sodelovanju v raziskavi, ki jo izkaže udeleženec raziskave. Predstavljen je tudi postopek anonimizacije ter različni režimi dostopa, ki jih je smiselno določiti, kadar podatke dajemo v odprti dostop.


pdf Praktični del: izoblikovanje obrazca ''Privolitev za sodelovanje v raziskavi'': Irena Vipavc Brvar, Arhiv družboslovnih podatkov

V prispevku je predstavljena ideja »osveščenega pristanka«, ki zahteva ustrezno informiranje proučevane populacije in njihov pristanek k sodelovanju v raziskavi. Pomembno je, da se »pristanek« načrtuje vnaprej, skladno s tem, kdo bo med samo raziskavo in tudi kasneje dostopal do podatkov in/ali jih uporabljal. V prispevku so kot posebna kategorija predstavljeni »osebni podatki«. Udeleženci seminarja pa se seznanijo tudi z nekaterimi drugimi dokumenti, ki so pomembni za dolgoročno hranjenje in dostop do raziskovalnih podatkov.