ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: PV_94

DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_PV_94_V1

Glavni avtor(ji):

• Malešič, Marjan

Ostali (strokovni) sodelavci:

• Nordlund, Ronald
• Jelušič, Ljubica
• Krunić, Zoran
• Garb, Maja
• Kotnik-Dvojmoč, Igor
• Bašić, Sandra
• Cvrtila, Vlatko
• Milinković, Branko

Izdelal datoteko podatkov:

ORC - Obramboslovni raziskovalni center, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (Ljubljana; 1997)

Finančna podpora:

Švedski nacionalni odbor za psihološko obrambo - Styrelsen for psykologiskt forsvar

Številka projekta:

ni podatka

Vsebina raziskave

Ključne besede:

vojna v Bosni in hercegovini, množični mediji v vojni, analiza poročil na televizijskih programih, nacionalna televizija, propagandni model, televizija kot medij za poročanje vojnega stanja, vojna, omemba propagande v vlogi medijev, pomen psihološke vojne, vpliv javnega mnenja na celotno sliko dogajanj, radio-televizija Srbije, Hrvaška radio-televizija, proporcionalnost razporeda novic, efekt propagande, medijska pokritost, vpliv etničnih problemov na ozemlju BiH, vloga obrambe, odnos do orožja, obstreljevanje in obleganje mest, stališče do JNA, mnenje o interveniranju mednarodnih mirovnih sil, razpad SRF Jugoslavije, posledice psihološke vojne na ljudeh, vloga premirja in pogajalskih tehnik, Bosanski Hrvati, Muslimani, Radovan Karadžić, predsednik Alija Izetbegović, odnos do ranjenih in ubitih ljudi, general Ratko Mladić, mnenje o koncentracijskih taboriščih, obkolitev Sarajeva, Republika Srbska, predsednik Tuđman, Dobrica Čosić, UNPROFOR, pogajanja v Ženevi, Daytonski sporazum, humanitarna pomoč, Fikret Abdić, vpletanje NATA, vojni ujetniki

Ključne besede ELSST:
VOJNA, MEDIJSKO POROČANJE, MNOŽIČNI MEDIJI, RAZŠIRJANJE INFORMACIJ, TELEVIZIJSKE NOVICE, NACIONALIZEM, KULTURA, KULTURNA IDENTITETA

Vsebinska področja CESSDA
INFORMIRANJE IN KOMUNICIRANJE
POLITIKA - spori, varnost in mir
Vsebinsko področja CERIF
Tisk in komunikacijske vede
Vsebinska področja ADP
VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI
MODEL PROPAGANDE
MEDIJSKA USKLAJENOST
ANALIZA JAVNOSTI
UPORABA JEZIKA V PROPAGANDI

Povzetek:

Namen raziskave projektne skupine ORC v sodelovanju s Švedskim nacionalnim odborom za psihološko obrambo je bila analiza formulacije vsebinskih sporočil v množičnih medijih ter spoznati proporcionalnost razporeda novic na hrvaških in srbskih televizijskih oddajah, z željo, da ugotovijo, kako propagandna sporočila poročajo o vojnem stanju. Da pa bi ugotovili efekt propagande (kot npr.: monopol nad informacijami, pritisk države na neodvisne medije, restriktivna zakonodaja, popolni nadzor pri izoblikovanju tem na javnih tribunah in debatah) so se skoncentrirali na merjenje kompatibilnosti verbalnih in vizualnih informacij, izhajajoč iz dejstva, da je podajanje informacij v medijih zelo stereotipno in "ni združljivo", kar izzove določen predhoden pogled na celotno stanje. Namen je bil torej pregledati, ali je res fundamentalni cilj propagandistov, da poenostavijo podobo vojne in jo s tem naredijo doumljivejšo vsakdanjim ljudem in ali uporabljajo svojstven diskurz, znotraj katerega poročajo o vojnem stanju. Analiza hrvaških in srbskih televizijskih programov in njihova vloga pri izoblikovanju nacionalnih občutkov in kolektivne zavesti naj bi pripomogla k razumevanju dejstva, koliko sta dejansko obe televiziji omejeni v uporabljenemu svetu simbolike, koliko je moč razumeti kontekst družbenega okolja brez uporabe publicističnega jezika. Zato so se avtorji posvetili vprašanju "politične kulture" kot determinanti publike, ki je sredstvo propagande za dosego cilja; saj je domet množičnih medijev v veliki meri odvisen od politične kulture, po drugi strani pa so množični mediji eden od socializacijskih faktorjev, ki močno vplivajo na razvoj politične kulture. Ključne besede so kot objekti analize v različnih primerih in kontekstih vezane na določene situacije (in sicer na časopis, čas, vojno stanje, ipd.), zato so nekatere med njimi podane na zelo deskriptivni ravni.

Metodologija

Čas zbiranja podatkov:	januar - maj, 1993
Čas izdelave:	1997
Država:	Bosna in Hercegovina (BiH)
Geografsko pokritje:	Ozemlje Bosne in Hercegovine
Enota za analizo:	Posamezen pojem, ki se pojavlja znotraj televizijskega prispevka.
Populacija:	Televizijski prispevki objavljeni na Hrvaški televiziji (HRT) in prispevki objavljeni na Srbski televiziji (RTS).
Izključeni:	ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil:	Obramboslovni raziskovalni center
Tip vzorca:	Analiza (vsebine televizijskih programov) pokriva glavnih 33 dnevnih poročevalnih programov radio-televizije Srbije (RTS) in enako število programov oddajanih na Hrvaški radio-televiziji (HRT) v obdobju med februarjem in aprilom 1993. Pregledovali smo poročila na prvem programu nacionalne televizije v "prime-time" času. HRT pa je istočasno glavna poročila predvajala na prvem in drugem programu. V analizo pa so spadala tudi poročila na občasno predvajanih programih poslani iz studia v Novem Sadu, ki se ni razlikoval od Beograjske informativne oddaje (niti po strukturi niti po vsebini).
Način zbiranja podatkov:	Gledanje, vrednotenje in klasificiranje medijske vsebine na podlagi izbranih tem, objavljenih na televizijskih oddajah, televizijskih poročilih in tiskanih medijih.