ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: NG82

DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_NG82_V1

Glavni avtor(ji):

• Mlinar, Zdravko

Izdelal datoteko podatkov:

CLSDO - Center za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Univerza v Ljubljani, Univerza v Ljubljani (Ljubljana; 1982)

Finančna podpora:

Skupščina občine Nova Gorica

Številka projekta:

ni podatka

Vsebina raziskave

Ključne besede:

socialna neenakost, združeno delo in bivalno okolje, samostojnost pri delu, struktura stanovalcev, industrija in spalna naselja, prevoz na delo, časovna organizacija dela v mestu, delovni in prosti čas, čas kot vrednota, ritem življenja v mestu, časovna dinamika prehodov čez mejo, značaj mesta, proces izgrajevanja mesta, dinamika mesta, mestne dejavnosti, priljubljenost mesta, splošno zadovoljstvo z mestom, osebna navezanost na mesto, občutek pripadnosti, prihodnja dinamika rasti mesta, mestno jedro, enakomernejša porazdelitev naselij, problemi mesta, reševanje posameznih problemov mesta, urejenost prostorov, lokalna ali širša družbena usmeritev, dosedanje naseljevanje, suburbanizacija, zgoščanje naseljevanja, željeni način bivanja, bivalno okolje, stiki z naravo, sekundarna bivališča, izbira in oblikovanje bivališča, oprema stanovanja, individualnost v bivalnem okolju, arhitektonske ovire, kolektivno bivanje, dijaški domovi, samski domovi, dom za ostarele, rast mesta, stiki med prebivalci, poznavanje ljudi, osamljenost v mestu, prijateljski odnosi, zbližanje med prebivalci, družabno življenje, spoznavanje ob priselitvi, zanimanje za urbanistično problematiko, vpliv na oblikovanje in razvoj mesta, informiranje prebivalcev, informiranje o urbanističnih zadevah, prizadevanja občanov, sodelovanje občanov, javne razprave, akcija urbanistov za zbližanje z občani, pripravljenost za prostovoljne akcije, samoprispevki, kolektivne akcije, ožji in širši cilji, vloga hišne samouprave, vloga krajevnih skupnosti, hišna samouprava

Ključne besede ELSST:
URBANI PROSTOR, URBANIZACIJA, URBANO OBMOČJE, MESTO, DRUŽBENO OKOLJE

Vsebinska področja ADP
MESTO KOT DELOVNO in BIVALNO OKOLJE
MESTO V ZAVESTI OBČANOV
ODNOS PREBIVALCEV DO NAČINA NASELITVE in BIVANJA V MESTU
INDIVIDUALNOST in DRUŽBENOST V MESTNEM PROSTORU
POVEZANOST in DRUŽENJE STANOVALCEV
URBANIZEM IN SAMOUPRAVLJANJE
SODELOVANJE OBČANOV; STANJE in MOŽNOSTI
VLOGA HIŠNE SAMOUPRAVE in KRAJEVNIH SKUPNOSTI
PREDVIDEVANJE, PLANIRANJE in PROJEKTIRANJE
HUMANIZACIJA ŽIVLJENJA V MESTU

Povzetek:

Projekt Nova Gorica 2000 je bila obširna raziskava, katere namen je osvetliti odnos prebivalcev do urbanističnih vprašanj. Zato v raziskavi obravnavana sloba subjektivnih sil v usmerjanju urbanega razvoja. In sicer je šlo za področje samoupravljanja politike, urbanizma in znanosti družboslovnega raziskovanja. Delo je potekalo v dveh fazah. Najprej se opravi anketna raziskava, s katero so avtorji pridobili vpogled v to, kako občani sami doživljajo in kakšen odnos imajo do oblikovanja svojega mestnega okolja (ta del je bil dokončan februarja 1981). Druga faza, ki se bila izvedena jeseni 1982, pa je na osnovi dopolnilno zbranih informacij razširila tako teoretične predpostavke, prav tako pa z vidika ubranističnega planiranja in družbenega delovanja prinesla nova spoznanja in zavest novogoričanov. Empirično pa je naše delo doživljajo primerjave s tem, kako ljudje percipirajo svoje mesto in svoje ožje bivalno, stanovanjsko okolje.

Metodologija

Čas zbiranja podatkov:	začetek maja, 1980
Čas izdelave:	1982
Država:	Slovenija
Geografsko pokritje:	Ožje mestno območje Nove Gorice
Enota za analizo:	posameznik
Populacija:	Ciljna populacija so prebivalci z ožjega mestnega območja, starejši od 18 let.
Izključeni:	Ljudje, ki živijo v gospodinjstvih brez telefona ali v institucijah.
Zbiranje podatkov je opravil:	Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Tip vzorca:	Uporabljen je bil splošen, dvoodstoten reprezentativen vzorec, v kateremu je bilo skupno zajetih 340 anketirancev. Za analizo podrobnosti in razlik med krajevnimi skupnostmi, so dodatno uporabili še stratificiran vzorec, v katerem so povečali število anketirancev v manjših krajevnih skupnostih, tako da je v celoti vključeval 416 anketirancev. Anketirance so izbrali na podlagi volilnih spiskov, ki so bili dostopni na skupnosti krajevnih skupnosti.
Način zbiranja podatkov:	Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.