ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: EB

Glavni avtor(ji):

• EB group

Izdelal datoteko podatkov:

Finančna podpora:

Evropska komisija

Številka projekta:

ni podatka

Serija:

• EB/Evrobarometer

  Raziskava Evrobarometer (EB) se je začela izvajati leta 1973 pod okriljem Komisije Evropske skupnosti. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 zajema tudi našo državo. Pred tem letom je Slovenija pokrita z vzporednima raziskavama CCEB in CEEB. Raziskavo EB vodi Generalni direktorat za tisk in komunikacije pod okriljem Evropske komisije. Raziskave so produkt specifičnega programa mednarodnega in medčasovnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja. Raziskave merijo zavest in odnos prebivalcev EU do skupnega trga in ostalih institucij Evropske skupnosti. Prav tako merijo cilje, ki so bili med glavnimi prioritetami posamezne države. Ta prizadevanja so ostala osrednji del raziskovalnih prizadevanj Evropske skupnosti, ki so se uresničila poleti 1971 z dodatno raziskavo o problemih kmetijstva, ki jo je izvedlo 6 držav. Po letu 1973 so raziskave zajele širše območje, tako v vsebinski kot geografski pokritosti; obsegale so sklopa meritev osebnega zadovoljstva in zaznave kakovosti življenja, ki sta postala standardna sklopa v javnomnenjskih raziskav Evropske skupnosti. Leta 1974 je Komisija Evropske skupnosti začela serijo raziskav Evrobarometer, narejenih posebej za spremljanje družbenih in političnih stališč državljanov 9 držav članic: Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Belgije, Danske, Irske in Luksemburga. Evrobarometer se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Poleg tega, da vsakič zajema podatke o podpori evropskim integracijam in zaznavanje kakovosti življenja, je vsakem Evrobarometru dodana paleta posebnih vsebin. Spomladi 1977 se z Evrobarometrom začne meriti tudi stališča o vlogi Evropskega Parlamenta. Jeseni leta 1980 se v raziskavo Evrobarometer vključi Grčija (številka 14), jeseni 1985 Portugalska in Španija (številka 24), nekdanja Demokratična Republika Nemčija se priključi jeseni leta 1990 (številka 34), Finska spomladi leta 1993 (številka 39) ter Švedska in Avstrija jeseni leta 1994 (številka 42). Norveška se je raziskavam priključevala priložnostno od jeseni leta 1991 (številka 36). Od prvega januarja 2004 pa se raziskavi pridruži še 10 novih članic: Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Madžarska, Malta, Ciper in Slovenija. Raziskava "Flash" Evrobarometer je različica Evrobarometra, s tem da meri javno mnenje evropske skupnosti po posameznih vsebinah.

Vsebina raziskave

Ključne besede:

stališče, ekonomska integracija, evro, Evropska komisija, Evropski parlament, Evropska Unija, zadovoljstvo z življenjem, družbeni odnosi, države v razvoju, zaposlovanje, zaupanje v politiko, članstvo v EU, poznavanje EU, zadovoljstvo z EU, prednostne naloge, širitev, Evropska ustavna pogodba, zunanja politika EU

Ključne besede ELSST:
EVROPSKI PARLAMENT, EVROPSKA UNIJA, ZADOVOLJSTVO, POLITIČNO STALIŠČE, EVROPSKA KOMISIJA, EVROPSKO POVEZOVANJE, JAVNO MNENJE, ZAUPANJE

Vsebinska področja CESSDA
POLITIKA - mednarodna politika in organizacije
Vsebinsko področja CERIF
Politične in upravne vede
XIV. Množično politično obnašanje in odnos
C. Javno mnenje in politične zadeve
3. Odnos do regijske integracije
a. Evropa
XIV.C.3.a.

Povzetek:

Raziskava Evrobarometer (EB) se je začela izvajati leta 1973 pod okriljem Komisije Evropske skupnosti. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 zajema tudi našo državo. Pred tem letom je Slovenija pokrita z vzporednima raziskavama CCEB in CEEB. Raziskavo EB vodi Generalni direktorat za tisk in komunikacije pod okriljem Evropske komisije. Raziskave so produkt specifičnega programa mednarodnega in medčasovnega primerjalnega družboslovnega raziskovanja. Raziskave merijo zavest in odnos prebivalcev EU do skupnega trga in ostalih institucij Evropske skupnosti. Prav tako merijo cilje, ki so bili med glavnimi prioritetami posamezne države. Ta prizadevanja so ostala osrednji del raziskovalnih prizadevanj Evropske skupnosti, ki so se uresničila poleti 1971 z dodatno raziskavo o problemih kmetijstva, ki jo je izvedlo 6 držav. Po letu 1973 so raziskave zajele širše območje, tako v vsebinski kot geografski pokritosti; obsegale so sklopa meritev osebnega zadovoljstva in zaznave kakovosti življenja, ki sta postala standardna sklopa v javnomnenjskih raziskav Evropske skupnosti. Leta 1974 je Komisija Evropske skupnosti začela serijo raziskav Evrobarometer, narejenih posebej za spremljanje družbenih in političnih stališč državljanov 9 držav članic: Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Nizozemske, Belgije, Danske, Irske in Luksemburga. Evrobarometer se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni. Poleg tega, da vsakič zajema podatke o podpori evropskim integracijam in zaznavanje kakovosti življenja, je vsakem Evrobarometru dodana paleta posebnih vsebin. Spomladi 1977 se z Evrobarometrom začne meriti tudi stališča o vlogi Evropskega Parlamenta. Jeseni leta 1980 se v raziskavo Evrobarometer vključi Grčija (številka 14), jeseni 1985 Portugalska in Španija (številka 24), nekdanja Demokratična Republika Nemčija se priključi jeseni leta 1990 (številka 34), Finska spomladi leta 1993 (številka 39) ter Švedska in Avstrija jeseni leta 1994 (številka 42). Norveška se je raziskavam priključevala priložnostno od jeseni leta 1991 (številka 36). Od prvega januarja 2004 pa se raziskavi pridruži še 10 novih članic: Češka, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Poljska, Madžarska, Malta, Ciper in Slovenija. Raziskava "Flash" Evrobarometer je različica Evrobarometra, s tem da meri javno mnenje evropske skupnosti po posameznih vsebinah.

Metodologija