ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: CEEB6

Glavni avtor(ji):

• Reif, Karlheinz

Ostali (strokovni) sodelavci:

• Cunningham, George
• European Commission

Izdelal datoteko podatkov:

ZUMA - Zentrum fuer Europaische Umfrageanalysen
GfK - GfK Europe, Bruessel (Internationale Koordination, Datengeber)

Kraj; datum:

1995

Finančna podpora:

Komisija Evropske skupnosti

Številka projekta:

ni podatka

Serija:

• CEEB/Evrobarometer srednje in vzhodne Evrope

  Raziskava Evrobarometer v srednji in vzhodni Evropi (CEEB) se je izvajala med letoma 1990 in 1997 pod okriljem Evropske komisije. Vodila sta jo Karlheinz Reif (do 1995) in George Cunningham. Izvedena je bila osemkrat v več kot 20 državah vzhodne Evrope (seznam sodelujočih po posameznih letih http://www.gesis.org/en/data_service/eurobarometer/ceeb/countries.htm). Vsako leto jeseni so ponovno spremljali odnos ljudi v posameznih državah do ekonomskih in demokratičnih reform v njihovih državah in zavest o dogajanju v Evropski uniji. Raziskava je sorodna standardnemu Evrobarometru, ki poteka v polletnih obdobjih v državah članicah Evropske unije in se prav tako osredotoča na javno podporo EU in drugih tem, ki so tičejo Evrope nasploh. Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. Običajna velikost vzorca v vsaki državi obsega 1000 državljanov sodelujoče države, starih 15 let ali več. Anketiranje poteka na domovih v vzorec izbranih oseb v obliki osebnega intervjuja. Z letom 1991 (CEEB2) so v vseh državah uporabljali večstopenjsko slučajno vzorčenje (z izjemo Madžarske, kjer so se za raziskavo CEEB2 poslužili tehnike kvotnega vzorčenja). Leta 1994 (CEEB5) je koordinacijo nad zbiranjem in združevanjem podatkov prevzel GfK EUROPE Ad hoc Research v sodelovanju z regionalnimi partnerji, pri čemer je nadomestil GALLUP UK. Rezultate so objavljeni v poročilih Evropske komisije. Datoteke s podatki so na voljo za raziskovalne namene v SPSS formatu, uporabo pa omogoča ZA data service. Oktobra 2001 je bila Evropska komisija pobudnik nove serije raziskav, ki se izvaja v 13 državah, ki so zaprosile za članstvo v Evropski uniji pod imenom Evrobarometer držav kandidatk ali “Candidate Countries Eurobarometer (CCEB)”, ki se je prvotno imenoval Evrobarometer držav prosilk (Applicant Countries Eurobarometer). CCEB nadzira in koordinira Directorate-General for Press and Communication (Public Opinion Analysis). Prva raziskava je potekala v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Turčiji in južnem delu Cipra.

Vsebina raziskave

Ključne besede:

stalno prebivališče, občutek o splošnem razvoju v državi, finančno stanje gospodinjstva, ustvarjanje prostega trga, pogledi na ekonomske reforme, zadovoljstvo z demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, splošno mnenje o ciljih in dejavnostih EU, mnenje o bližini svoje države s svetovnimi velesilami, informiranost o programu PHARE, mnenje o financiranosti programa PHARE, informiranost o programu TACIS, mnenje o financiranosti programa TACIS, mnenje o vstopu v EU, mnenje o vstopu v NATO, mnenje kdo ima največ / najmanj koristi od odnosov z EU, ocena odnosa EU do podjetij, kmetov, delavcev, zdravstva, šolstva, glavni viri informacij o EU, spol, stopnja izobrazbe, starost, volilna pravica, politična orientiranost, trenutni poklic, narodnost, materin jezik, navedba tekoče govorečih tujih jezikov, skupni mesečni dohodek gospodinjstva, velikost kraja

Ključne besede ELSST:
ČLOVEKOVE PRAVICE, ZADOVOLJSTVO, EVROPSKA UNIJA, DEMOKRACIJA, GOSPODARSKE RAZMERE, POLITIČNA, SOCIALNA IN EKONOMSKA VPRAŠANJA, NATO

Vsebinska področja CESSDA
POLITIKA - mednarodna politika in organizacije
Vsebinsko področja CERIF
Politične in upravne vede
Vsebinska področja ADP
POTEK EKONOMSKE REFORME in ODNOS DO TRŽNEGA PREBIVALSTVA
ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO in SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC
ODNOSI Z EVROPSKO UNIJO in INFORMIRANOST O EVROPSKI UNIJI
PROGRAM PHARE in TACIS
ČLANSTVO V EVROPSKI UNIJI IN NATU
DEMOGRAFIJA

Povzetek:

Med vprašanji, ki se z manjšimi spremembami vsako leto ponovijo, je ocena, ali se stvari v njihovih državah na splošno odvijajo v pravo smer, ocena poteka ekonomskih reform, zadovoljstvo z demokracijo in s spoštovanjem človekovih pravic. Odnos do prostega tržnega gospodarstva. Primerjava lastne finančne situacije s preteklim letom in pričakovanja v prihodnjem letu. Med temami o Evropski uniji je najprej vprašanje o splošni oceni namenov in dejavnosti EU, o tem, s katerimi državami naj bi se v prihodnje tesneje povezovali, kdo bo imel več koristi od povezovanja, ali EU ali lastna država, glavni virih informacij o dejavnostih EU. V nekaterih od držav je bilo vprašanje o tem, katere družbene skupine bi z intenzivnostjo povezovanja z EU pridobile. V letu 1995 je dodana Hrvaška. Posebnost vprašalnika iz tega leta so odprta vprašanja, ki sprašujejo o razlogih za posamezne opredelitve na zaprta vprašanja. Nova so vprašanja o poznavanju posameznih projektov kot je program PHARE. V državah s podpisanim Sporazumom z EU je referendumsko vprašanje o članstvu v EU in NATO. Demografski podatki vsebujejo respondentovo starost, spol, izobrazbo, poklic, zaposlitveni status, zakonski stan, vernost, narodnost, volilno namero, dohodek gospodinjstva in regijo. Novo je vprašanje, katere jezike govori.

Metodologija

Čas zbiranja podatkov:	30. oktober, 1995 - 29. november, 1995
Čas izdelave:	1995
Država:	Slovenija, Albanija, Belorusija, Bolgarija, Češka, Estonija, Gruzija, Hrvaška, Litva, Latvija, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Kazahstan, Poljska, evropski del Rusije, Slovaška, ozemlje Republike Slovenije, Ukrajina.
Geografsko pokritje:	Ozemlje držav.
Enota za analizo:	posameznik
Populacija:	Ciljna populacija so prebivalci starejši od 15 let, s stalnim bivališčem v sodelujoči državi.
Izključeni:	ni podatka
Zbiranje podatkov je opravil:	Department of Sociology, Tirana, Albania Department of Sociology, Yerevan, Armenia Sofia, Bulgaria Minsk, Belarus Prag, Czech Republic Tallinn, Estonia Budapest, Hungary Latvian Facts, Riga, Latvia Baltic Surveys, Vilnius, Lithuania Institute for Sociological, Political and Juridical Research, Skopje, Fyrom Pentor, Warszawa, Poland Research Team, Bucharest, Romania ROMIR, Moscow, Russia GRAL Marketing, Ljubljana, Slovenia Institute of Sociology, Kiev, Ukraine Georgian Instiute of Public Opinion, Tbilisi, Georgia GILLER Institute, Almay, Kazakhstan Zagreb, Croatia
Tip vzorca:	Uporabljen je večstopenjski slučajni vzorec, pri katerem izbor vzorčnih točk odraža regionalno porazdelitev, izbor naselij znotraj regij pa velikost populacije v urbanih in ruralnih naseljih. Končni naslov in oseba sta izbrana po eni od metod slučajnega izbora. Razen Hrvaške je povsod 100 ali več vzorčnih točk in z velikostjo realiziranega vzorca nad 1000 enot.
Način zbiranja podatkov:	Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.