4. Pripravi Opis raziskave
Datum objave: 08. 04. 2017 Datum zadnjega pregleda: 20. 10. 2017
Nas želite opozoriti na zanimivo raziskavo?
Temeljit opis je potreben za ustrezno razumevanje podatkovne datoteke in spremljajočih gradiv ter je predpogoj za drugo rabo podatkov. Obrazec za opis raziskave temelji na vsebinskih opredelitvah iz mednarodnega Standardnega opisa raziskave DDI-C. Tako, kot pri pripravi podatkov, lahko le avtor sam kot najboljši poznavalec največ prispeva pri opisu bibliografskih in metodoloških podrobnosti izvedbe raziskave.
Celoten dokument je razdeljen na pet osnovnih poglavij: osnovne informacije o raziskavi, vsebina raziskave, metodologija, dodatne informacije o raziskavi in kontakt. Priporočamo, da se pri izpolnjevanju zgledujete po domačih že zaključenih opisih raziskav v XML /opisi/.
Na podlagi izpolnjenega obrazca in ostalih gradiv, ki jih boste posredovali, bomo v ADP pripravili metapodatkovni zapis, ki bo podlaga podatkovni objavi. V primeru nejasnosti se bomo medsebojno posvetovali.
Priporočamo, da si pred izpolnjevanjem obrazca preberete zavihek Pomoč.
Opis raziskave naj bo narejen tako v slovenskem kot angleškem jeziku.
OBRAZEC OPIS RAZISKAVE
Čeprav priporočamo, da obrazec izpolnite preko zgornje povezave na spletu, saj nam tako olajšate delo na vaši raziskavi, lahko alternativno obrazec snamete tudi na svoj računalnik in nam ga predate skupaj z ostalimi gradivi.
Obrazec si lahko prenesete v 
ali 
.
| Posameznik | Katerakoli posamezna oseba, ne glede na demografske značilnosti, zaposlitveni, družbeni ali pravni status oziroma pripadnost. |
| Organizacija | Katerakoli formalna upravna in funkcionalna struktura - vključuje združenja, institucije, agencije, podjetja, politične stranke, šole itd. |
| Družina | Dva ali več posameznikov, ki so medseboj sorodstveno povezani, povezani s poroko (vključuje tudi odnose s polbrati/polsestrami, z očimi in mačehami), s posvojitvijo ali z rejništvom. Te osebe lahko živijo skupaj ali pa ne (National Community Services Data Dictionary, Vers 3, AIHW, 2004). Na primer, uporabimo pri raziskovanju obsega nudenja podpore in pomoči sorodnikom. |
| Družina: družina znotraj gospodinjstva | Bolj določen izraz, nanaša se le na sorodnike, ki v določenem trenutku živijo v istem gospodinjstvu. Če ni znano, ali je enota analize "Družina" ali "Družina znotraj gospodinjstva", uporabite izraz "Družina". |
| Gospodinjstvo | Oseba ali skupina oseb, ki si delijo isto stanovanjsko enoto in ureditev skupnega življenja. Te ureditve skupnega življenja lahko vključujejo združevanje nekaterih ali vseh prihodkov in premoženja ter skupno (u)porabo določenih vrst blaga in storitev, predvsem stanovanja in hrane (Eurostat). |
| Bivalna enota | U.S. Census: Bivalna enota je hiša, stanovanje, mobilna hišica, skupina sob ali enoposteljna soba, ki se uporablja kot ločen bivalni prostor (oziroma je v primeru, da je prazna, je namenjena bivanju). Ločeni bivalni prostori so tisti, v katerih stanovalci živijo in se prehranjujejo ločeno od drugih oseb v stavbi in imajo neposreden dostop do prostora pred stavbo ali do skupnega hodnika. |
| Dogodek/proces | Katerakoli vrsta dogodka, pojava ali dejavnosti. Dogodki so običajno enkratni, posamezni pojavi, omejenega ali kratkega trajanja. Primeri: kazniva dejanja, neredi, sestanki, volitve, športna tekmovanja, teroristični napadi, naravne nesreče, kot so poplave ipd. Procesi običajno potekajo skozi čas in lahko vključujejo več "dogodkov" ali postopnih sprememb, ki na koncu vodijo ali bodo predvidoma vodili do določenega rezultata. Primeri: sodni postopki, kazenske preiskave, politične kampanje, zdravljenje, izobraževanje, športni trening itd. |
| Geografska enota | Vsaka enota, ki je prostorsko opredeljena kot geografsko območje z naravnimi (fizičnimi) ali administrativnimi mejami. |
| Časovna enota | Katerokoli časovno obdobje: leto, teden, mesec, dan, dvomesečno ali četrtletno obdobje itd. |
| Besedilna enota | Knjige, članki, katerikoli pisni izdelek. |
| Skupina | Dva ali več posameznikov, zbranih skupaj oziroma vključenih v medsebojen odnos. |
| Predmet | Karkoli materialnega, toda neživega, kar ima neodvisen obstoj in ga lahko zaznamo s čutili. Primeri: umetniški predmeti (slike, skulpture itd.), orožje, vozila itd. |
| Drugo | Uporabite, če je enota analize poznana, a je ne najdete na seznamu. |
|
Številski |
Podatki, ki so večinoma sestavljeni iz vrednosti izraženih kot števke od 0 in 9, lahko tudi kot znaki za negativne vrednosti, decimalna ločila ali črke, ki so namenjene predstavitvi števil (na primer A-F ali a-f v šestnajstiškem zapisu). |
|
Besedilni |
Podatki, ki so večinoma sestavljeni iz besedila, vključno s črkami, številkami in posebnimi znaki ali simboli, ki se uporabljajo v pisni obliki za ločila, kratice, itd. Npr. transkripti intervjujev, pričevanja ali eseji, ki so jih napisali udeleženci raziskave, časopisni članki itd. |
|
Mirujoča slika |
Statične slike, kot so grafi, risbe, fotografije, diagnostične/medicinske slike kot na primer rentgenske slike itd. |
|
Geoprostorski |
Geoprostorski podatki so vse vrste podatkov s prostorskimi koordinatami, ki omogočajo preslikavo na površino Zemlje. Predstavljajo lahko fizične objekte, diskretna območja ali zvezne površine. Diskretni geoprostorski podatki so ponavadi predstavljeni z uporabo vektorskih podatkov, sestavljenih iz točk, črt in večkotnikov, medtem ko se zvezni geoprostorski podatki navadno prikazujejo z rastrskimi podatki, ki jih sestavlja mreža celic, kjer ima vsaka svojo lastno vrednost. Geoprostorske podatke lahko pridobimo z različnimi aplikacijami, ki se uporabljajo na raznih področjih, kot so GIS, oprema za daljinsko zaznavanje, enote GPS, naprave za arheološke in geodetske meritve, ročno kartiranje in računalniško podprto oblikovanje (CAD) v številnih oblikah, vključno s slikami, vektorji, besedili in tabelarnimi podatki. Vektorski geoprostorski podatki vključujejo tabele s seznami arheoloških najdišč in njihovimi koordinatami, besedilne datoteke (npr. XML), ki vsebujejo koordinate in topologijo zgodovinskih cestnih omrežj, rezultate glasovanja za politične stranke po upravnih območjih. Geoprostorski podatki, ki temeljijo na rasterju, vključujejo satelitske slike, fotografije iz zraka, skenirane zemljevide in digitalne karte nadmorskih višin, rastja, rabe zemljišč, temperatur morskih površin, onesnaževanja zraka, tipov prsti itd. |
|
Avdio |
Posnet zvok, vključno z glasom, glasbo itd. |
|
Video |
Gibljive slike. Lahko vključuje filme, animacije, digitalne posnetke, prikaze rezultatov simulacij, posnetke televizijskih programov ipd. Lahko so neme ali pa vključujejo zvočno sinhronizacijo. |
|
Programska oprema |
Računalniški programi v izvorni kodi (človeško berljivi) ali v prevedeni obliki. |
|
Interaktivni vir |
Vir, ki zahteva stik z uporabnikom, da ga razume, izvaja ali doživi. Na primer, moduli za usposabljanje, portali za poizvedbo/odziv, datoteke, ki zahtevajo dejanje uporabnika itd. |
|
3D |
Virtualne tridimenzionalne predstavitve predmetov, arhitekture, krajev itd. |
|
Drugo |
Uporabite, ko je vrsta podatkov znana, vendar je ne najdete na seznamu. |
| Longitudinalno | Podatki, ki jih s ponovitvami zbiramo v času, z namenom preučevanja sprememb v populaciji. Vsaj nekaj vprašanj ali modulov se ponovi v vsakemu krogu zbiranja podatkov. Uporabite širši izraz, če noben od pod-izrazov ne ustreza. |
| Longitudinalno: kohorte/na podlagi dogodkov | Podatki, zbrani v času iz iste kohorte anketirancev. Posamezniki v kohorti so na nek način povezani ali so si v danem obdobju delili neko pomembno izkušnjo. V določenih primerih se lahko vzorci med valovi zbiranja podatkov razlikujejo, vendar so vzeti iz iste kohorte. Primeri: leto rojstva, bolezen (klinična preskušanja), pogosta težava (raziskave intervencij), izobraževanje, zaposlitev, oblikovanje družine, sodelovanje pri dogodku. |
| Longitudinalno: trendi/ ponovljene presečne | Podatki, zbrani iz različnih vzorcev ali različnih skupin ljudi iz iste populacije v več časovnih točkah, pri čemer vsaj delno uporabljamo isti sklop vprašanj/ spremenljivk. Na podlagi zbranih podatkov sklepamo o značilnostih populacije. Primeri: evropska družboslovna raziskava (ESS), nacionalne longitudinalne ankete o pojavnosti kriminala. |
| Longitudinalno: panel | Podatki, zbrani v času iz enakega (oziroma približno enakega) vzorca anketirancev. Razlikuje se od podatkov, ki izhajajo iz kohort/ dogodkov, saj izbira anketirancev ne temelji na njihovi skupni povezavi ali povezavi na podlagi pomembnih izkušenj, ki si jih delijo. |
| Longitudinalno: panel: kontinuirani | Podatki, redno zbirani na podlagi panela anketirancev. |
| Longitudinalno: panel: intervalni | Podatki, zbrani na podlagi panela anketirancev, samo ko potrebujemo določene informacije. |
| Časovne vrste | Podatki zbirani v času s ponovitvami z namenom preučevanja sprememb v opazovanjih. To so običajno "objektivne" meritve pojavov, ki jih je mogoče opazovati navzven, v nasprotju s stališči/mnenji ali občutki. Primeri lahko vključujejo ekonomske/finančne kazalnike, naravne/meteorološke pojave, vitalno statistiko itd. |
| Časovne vrste: kontinuirane | Meritve se izvajajo v celotnem obdobju merjenja. Primeri: detektorji laži, elektrokardiogrami itd. |
| Časovne vrste: diskretne | Meritve se izvajajo v (običajno enako) razmaknjenih intervalih. Primeri: makroekonomija (tedensko gibanje cen delnic, mesečni dobički, prodaja); meteorologija (temperatura po urah); meritve posameznikov (krvni tlak, teža, višina); sociologija (podatki o kriminalu, podatki o zaposlenosti) itd. |
| Presečno | Podatki, zbrani z opazovanjem udeležencev znotraj obdobja raziskovanja, ne glede na spremembe skozi čas. Lahko vključuje več kot en dogodek zbiranja podatkov. Analiza presečnih podatkov pogosto vsebuje primerjavo razlik in podobnosti med udeleženci. |
| Presečno ad-hoc nadaljevalno | Podatki, zbrani v določenem trenutku, z namenom dopolnitve informacije, zbrane v predhodni presečni raziskavi; odločitev o naknadnem zbiranju podatkov ni bila vključena v prvotni raziskovalni načrt. |
| Drugo | Uporabite, če je časovna metoda znana, a je ne najdete na seznamu. |
| Zajeta celotna populacija | Vse enote (posamezniki, gospodinjstva, organizacije itd.) ciljne populacije so vključene v zbiranje podatkov. Na primer, če je ciljna populacija opredeljena kot člani sindikata, so vsi člani sindikata vabljeni k sodelovanju v raziskavi. Imenujemo tudi "popis", če je vključeno celotno prebivalstvo določene regionalne enote (npr. države). |
| Verjetnostno | Vse enote (posamezniki, gospodinjstva, organizacije itd.) ciljne populacije imajo določeno verjetnost (različno od nič), da se vključijo v vzorec. To verjetnost je mogoče natančno določiti. Uporabite ta širši izraz, če bolj določena vrsta verjetnostnega vzorčenja ni znana oziroma jo je težko prepoznati. |
| Verjetnostno: enostavno slučajno | Vse enote ciljne populacije imajo enako verjetnost, da se vključene v vzorec. Običajno je celotna populacija navedena v "vzorčnem okviru", nato pa se enote izberejo iz tega okvira z uporabo metode slučajnega izbora. |
| Verjetnostno: sistematično slučajno | Določen interval izbiranja dobimo, ko velikost populacije delimo z želeno velikostjo vzorca. Izhodiščna točka se naključno vzame iz vzorčnega okvira, ki običajno pokriva celotno ciljno populacijo. Od izhodišča se nato enote v vzorec izberejo glede na interval izbiranja. Postopek poznamo tudi kot intervalno vzorčenje. Na primer, podjetje izvaja anketo in želi vzorec 1.000 zaposlenih od skupno 10.000. Postopek začne z naključno začetno številko, nato pa bo vsak deseti s seznama zaposlenih v podjetju povabljen k sodelovanju v raziskavi. |
| Verjetnostno: stratificirano | Ciljna populacija je razdeljena na ločene in medsebojno izključujoče se odseke (stratume/sloje), ki pokrivajo celotno populacijo. Iz vsakega odseka se nato vzamejo neodvisni slučajni vzorci. Na primer, v nacionalni raziskavi javnega mnenja je celotno prebivalstvo razdeljeno na dva regionalna odseka: vzhodni in zahodni. Vzorčene enote se nato vzamejo iz vsake regije z enostavnim ali sistematičnim slučajnim vzorčenjem. Uporabite ta širši izraz, če določena vrsta stratificiranega vzorčenja ni znana ali je težko prepoznavna. |
| Verjetnostno: stratificiano: proporcionalno | Ciljna populacija je razdeljena na ločene in medsebojno izključujoče se odseke (stratume/sloje), ki pokrivajo celotno populacijo. Pri proporcionalnem stratificiranem vzorčenju je število elementov, izbranih iz vsakega sloja, sorazmerno z velikostjo populacije v sloju glede na celotno populacijo. Na primer, država je razdeljena na dva regionalna odseka, ki obsegata 80 odstotkov (zahod) in 20 odstotkov (vzhod) celotnega prebivalstva. Za vzorec 1.000 prebivalcev bi iz zahodnega odseka vzeli 800 (tj. 80 odstotkov) udeležencev in iz vzhodnega odseka 200 (tj. 20 odstotkov), kar bi natančno predstavljalo njihov delež v celotni populaciji. |
| Verjetnostno: startificirano: disproporcionalno | Ciljna populacija je razdeljena na ločene in medsebojno izključujoče se odseke (stratume/sloje), ki pokrivajo celotno populacijo. Število enot, izbranih iz vsakega odseka, pri disproporcionalnem vzorčenju ni sorazmerno z velikostjo populacije odseka glede na celotno populacijo. Število vzorčenih enot iz vsakega odseka je lahko enako, optimalno oziroma lahko odraža namen raziskave, kot je nadvzorčenje različnih podskupin prebivalstva. Na primer, država je razdeljena na dva regionalna odseka, ki obsegata 80 odstotkov (zahod) in 20 odstotkov (vzhod) prebivalstva države. Če je v raziskavi potrebna enakopravna zastopanost obeh regij, se v vzorec lahko vzame polovica udeležencev iz zahoda in polovica iz vzhoda, tako da vsaka regija predstavlja 50 odstotkov vzorca. Če je potrebna podrobnejša analiza prebivalstva z vzhoda, lahko vzamemo 40 odstotkov enot iz zahoda in 60 odstotkov iz vzhoda, tako da je vzhod prekomerno zastopan. |
| Verjetnostno: po skupinah | Ciljna populacija je razdeljena na skupine, ki obstajajo same po sebi in izbran je verjetnostni vzorec skupin. Podatki se nato zbirajo na vseh enotah znotraj vsake izbrane skupine. Vzorčene skupine so pogosto določene glede na geografsko območje ali časovno obdobje. Uporabite ta širši izraz, če bolj določena vrsta vzorčenja skupin ni znana ali jo je težko prepoznati. |
| Verjetnostno: po skupinah: enostavno slučajno | Ciljna populacija je razdeljena na skupine, ki obstajajo same po sebi in izbran je enostavni slučajni vzorec skupin. Podatki se nato zbirajo na vseh enotah znotraj vsake izbrane skupine. Na primer, za vzorec učencev v mestu izberemo več šol z metodo slučajnega izbora, nato pa vključimo vse učence iz vsake izbrane šole. |
| Verjetnostno: po skupinah: stratificirano slučajno | Ciljna populacija je razdeljena na skupine, ki obstajajo same po sebi; ti so nato razdeljeni na medsebojno izključujoče se sloje in naključni vzorec skupin je izbran iz vsakega sloja. Podatki se zbirajo na vseh enotah znotraj vsake izbrane skupine. Na primer, za vzorec učencev v mestu bi šole razdelili na dva sloja glede na vrsto šole (zasebne in javne); šole bodo nato slučajno izbrane iz vsakega sloja in vključeni bodo vsi učenci iz vsake izbrane šole. |
| Verjetnostno: večstopenjsko | Vzorčenje se izvaja stopenjsko z vključitvijo vedno manjšega števila enot na vsaki stopnji, vse stopnje vključujejo verjetnostno izbiro. Vrsta postopka verjetnostnega vzorčenja je lahko različna na vsaki stopnji. Na primer, za vzorec učencev v mestu najprej na prvi stopnji slučajno izberemo šole. Na drugi stopnji poteka izbor slučajnega vzorca razredov v vsaki izmed izbranih šol. Na tretji stopnji nato slučajno izberemo učence iz vsakega od izbranih razredov. |
| Neverjetnostno | Izbor enot (posameznikov, gospodinjstev, organizacij itd.) iz ciljne populacije ne temelji na slučajnem izboru. Verjetnosti, da bo posamezni element vključen v vzorec, ni mogoče določiti. Uporabite ta širši izraz, če določena vrsta neverjetnostnega vzorčenja ni znana, jo je težko določiti ali če uporabljate več metod neverjetnostnega vzorčenja. |
| Neverjetnostno: priložnostno | Izbira vzorca temelji na dostopnosti enot/relativni enostavnosti dostopa. Morda so enote dostopnejše oziroma se same odločijo za sodelovanje v raziskavi (samoizbira). Raziskovalci imajo lahko v mislih določene ciljne skupine, vendar ne nadzirajo mehanizmov izbire v vzorec. Na primer, pristopimo do študentov, ki zapustijo določeno stavbo v študentskem naselju; prosamezniki se prostovoljno odločijo za sodelovanje kot odgovor na vabilo, ki ni bilo naslovljeno posebej nanje, temveč na širšo skupino, ki ji morda pripadajo. Imenujemo ga lahko tudi "priložnostno" vzorčenje. |
| Neverjetnostno: namensko | Vzorčene enote posebej opredelimo, izberemo in stopimo v stik z njimi z namenom pridobivanja informacij o raziskovalni temi. Izbor temelji na različnih značilnostih neodvisnih in/ali odvisnih spremenljivk, ki jih preučujemo, pri čemer se opiramo na presojo raziskovalcev. Avtorji raziskave oziroma pooblaščene osebe imajo nadzor nad mehanizmom izbore v vzorec, ciljna populacija pa je opredeljena z merili za izbor. Imenujemo ga tudi vzorčenje "s presojo". Na primer, raziskovalec na področju zdravstva lahko namerno izbere posameznike, ki so si v večini pogledov podobni, z izjemo rezultatov pri raziskovalni temi, ki je lahko določena bolezen. Nekatere vrste namenskega vzorčenja so tipični/atipični primeri, homogena/največja varianca, izvedensko ali kritično vzorčenje primerov. |
| Neverjetnostno: kvotno | Ciljna populacija je razdeljena na ločene in medsebojno izključujoče se odseke v skladu z nekaterimi vnaprej določenimi merili za izračune. Porazdelitev meril za izračune (razmerje med spoloma/starostjo/etnično pripadnostjo ali drugimi značilnostmi, kot so vera, izobraževanje itd.) naj bi odražala resnično strukturo ciljne populacije ali strukturo želene preučevane populacije. Iz vsakega odseka se nato vzamejo neverjetnostni vzorci, dokler ni doseženo določeno število enot. Na primer, če ciljno populacijo sestavlja 45 odstotkov žensk in 55 odstotkov moških, bo v proporcionalni kvotni vzorec vključen enak odstotek udeležencev glede na spol, medtem ko so v neproporcionalni kvotni vzorec vključeni različni odstotki, ki izhajajo iz razmislekov v povezavi z raziskavo (na primer, nadvzorčenje nekaterih manj zastopanih delov populacije). |
| Neverjetnostno: s pomočjo respondentov | Vzorčene enote so identificirane iz ciljne populacije s pomočjo že izbranih enot (prirejeno po "Public Health Research Methods", ur. Greg Guest, Emily E. Namey, 2014). Tipičen primer je vzorčenje po metodi snežne kepe, v katerem raziskovalec identificira skupino enot, ki ustreza določenemu merilu upravičenosti za izbor. Te enote nato zaprosi za pomoč pri pridobivanju drugih članov iste populacije, ki izpolnjujejo enako merilo upravičenosti (vzorčenje določenih populacij, kot so migranti itd.). |
| Mešano verjetnostno in neverjetnostno | Načrt vzorčenja, ki združuje verjetnostno in neverjetnostno vzorčenje v istem postopku vzorčenja. Na različnih stopnjah izdelave vzorca se lahko uporabljajo različne vrste vzorčenja. Na primer, za vzorec učencev iz manjšin v mestu se najprej v prvem koraku naključno izberejo šole. Nato je v drugem koraku v vsaki šoli izbran kvotni vzorec učencev. Če iz iste ciljne populacije vzmamemo ločene vzorce z uporabo različnih metod vzorčenja, je potrebno vrste postopkov vzorčenja, ki smo jih uporabili pri posameznih vzorcih, razvrstiti ločeno. |
| Drugo | Uporabite, če je postopek vzorčenja znan, a ga ne najdete na seznamu. |
|
Intervju |
Vnaprej načrtovana komunikacija med dvema (ali več) osebami - spraševalcem(-ci) in spraševancem(-ci) -, kjer spraševalec(-ci) pridobi(jo) informacije s strani spraševanca(-cev). Če je v metodo vključena skupinska interakcija, uporabite izraz "fokusna skupina". |
|
Osebni intervju |
Metoda zbiranja podatkov, kjer spraševalec izvede osebni intervju, postavlja vprašanja in vnese odgovore. Uporabite ta širši izraz, če ne morete uporabiti CAPI ali PAPI ozioma ni znano, ali gre za CAPI/PAPI. |
|
Osebni intervju: CAPI/CAMI |
Računalniško podprto osebno intervjuvanje (CAPI). Metoda zbiranja podatkov, kjer spraševalec prebere vprašanja spraševancu z zaslona na računalniku, prenosnem računalniku ali mobilni napravi, kot na primer na tablici ali pametnemu telefonu, in vnese odgovore v isto napravo. Intervju izvedemo s pomočjo posebej zasnovanega programa/ aplikacije. |
|
Osebni intervju: PAPI |
"Intervjuvanje s papirjem in svinčnikom". Spraševalec uporabi tradicionalni papirnati vprašalnik, s katerega prebere vprašanja in vnese odgovore. |
|
Telefonski intervju |
Intervju izveden preko telefona. Uporabite ta širši izraz, če ni CATI, oziroma ne veste, ali je CATI ali ne. |
|
Telefonski intervju: CATI |
Računalniško podprto telefonsko intervjuvanje. Spraševanec postavlja vprašanja, ki jih ponuja računalnik, odgovori se vnašajo neposredno v računalnik in intervju upravlja posebej za to zasnovan program. |
|
Intervju preko elektronske pošte |
Intervju izveden preko elektronske pošte. Običajno ga sestavlja več elektronskih sporočil, ki omogočajo, da se pogovor nadaljuje tudi po prvem nizu vprašanj in odgovorov, ali po prvi izmenjavi elektronskih sporočil. |
|
Spletni intervju |
Intervju preko spleta. Na primer, intervjuji izvedeni znotraj spletnih forumov ali z uporabo spletno osnovanih avdio-vizualnih tehnologij, ki omogočajo komunikacijo spraševalca(-cev) in spraševanca(-cev) v realnem času. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje |
Metoda zbiranja podatkov, pri kateri spraševanec bere ali posluša vprašanja in sam vnaša odgovore; spraševalec ni prisoten niti ne sodeluje pri upravljanju vprašalnika. Če je možno, uporabite ožji izraz. Ta širši izraz uporabite le, če metoda ni opisana z nobenem od ožjih izrazov, npr. za PDF ali vprašalnike na disketi. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje: elektronska pošta |
Vprašalnik za samoizpolnjevanje, kjer so spraševancu vprašanja prikazana bodisi kot besedilo v telesu elektronskega sporočila bodisi v priponki, vendar ne kot povezava do spletnega vprašalnika. Prav tako so tudi odgovori poslani preko elektronskega sporočila, bodisi v telesu elektronskega sporočila, bodisi kot priponka. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje: papirnati |
Vprašalnik za samoizpolnjevanje z uporabo tradicionalnega papirnatega vprašalnika poslanega in/ali prejetega preko tradicionalne poštne storitve, preko faksa ali osebno preko spraševalca ali spraševanca. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje: SMS/MMS |
Vprašalnik za samoizpolnjevanje, kjer spraševanec prejme vprašanja vključena v kratkih sporočilih v formatu SMS (tekstovna sporočila) ali MMS (multimedijska sporočila) in odgovore pošlje v enakem formatu. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje: spletni |
Računalniško podprto spletno intervjuvanje. Podatki so zbrani z uporabo spletnega vprašalnika ustvarjenega v programskem orodju za spletno anketiranje. Program lahko tok vprašalnika prilagodi odgovorom na prejšnja vprašanja, omogoča lahko vstavljanje slik ter avdio in video posnetkov, povezave do spletnih strani, itd. |
|
Vprašalnik za samoizpolnjevanje: računalniško podprti (CASI) |
Računalniško podprto samoizpolnjevanje (CASI). Spraševanec sam vstavlja odgovore v računalnik (namizni, prenosni, dlančni/PDA, tablični itd.). Z vprašalnikom upravlja posebej zasnovani program/aplikacija, vendar pri tem ni prenosa v realnem času kot pri CAWI, vprašanja se shranjujejo na napravi, ki se uporablja za intervju. Vprašalnik je lahko v fiksni obliki ali interaktiven. Vključuje tudi VCAS (video računalniško podprto samoizpolnjevanje), ACASI (avdio računalniško podprto samoizpolnjevanje) in TACASI (telefonsko avdio računalniško podprto samoizpolnjevanje). |
|
Fokusna skupina |
Skupinska razprava o določeni temi, organizirana v raziskovalne namene. Posamezniki so izbrani glede na temo, interakcija med udeleženci pa se uporablja kot del metode. |
|
Fokusna skupina v živo |
Udeleženci fokusne skupine se osebno sestanejo za vodenje razprave. |
|
Telefonska fokusna skupina |
Fokusna skupina, kjer razprava poteka preko telefona. |
|
Spletna fokusna skupina |
Fokusna skupina, kjer razprava poteka preko spleta na interaktiven način. |
|
Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov |
Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki jih ustvari subjekt raziskave. |
|
Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: elektronska pošta |
Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so posredovana preko elektronskih poštnih sporočil. |
|
Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: papir |
Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so ustvarjena in zbrana na papirju. |
|
Samoizpolnjevanje zapisov in/ali dnevnikov: spletno |
Pripovedi, zgodbe, dnevniki in napisana besedila, ki so zbrana preko internetnih virov, npr. spletne strani, blogi, forumi. |
|
Opazovanje |
Raziskovalna metoda, ki vključuje zbiranje podatkov, ko se pojavijo (npr. opazovanje vedenj, dogodkov, razvoja stanja ali bolezni itd.), ne da bi poskušali manipulirati s katero od neodvisnih spremenljivk. |
|
Opazovanje na terenu |
Opazovanje, ki se izvaja v naravnem okolju. |
|
Opazovanje na terenu z udeležbo |
Vrsta opazovanja, kjer je raziskovalec v interakciji z raziskovalnim subjektom in pogosto igra vlogo v opazovani družbeni situaciji. |
|
Opazovanje na terenu brez udeležbe |
Opazovanje, ki se izvaja v naravnem, nekontroliranem okolju brez kakršnekoli interakcije med raziskovalcem in njegovimi/njenimi subjekti. |
|
Laboratorijsko opazovanje |
Opazovanje, ki se izvaja v nadzorovanem, umetno ustvarjenem okolju. Na primer, opazovanje otroške igre v laboratorijski igralnici. |
|
Laboratorijsko opazovanje z udeležbo |
Vrsta laboratorijskega opazovanja, kjer je raziskovalec v interkaciji s subjekti in pogosto igra vlogo v opazovani družbeni situaciji. Na primer, opazovanje otroške igre v laboratorijski igralnici, kjer ima raziskovalec vlogo v igri. |
|
Laboratorijsko opazovanje brez udeležbe |
Vrsta laboratorijskega opazovanja, ki se izvaja brez kakršnekoli interakcije med raziskovalcem in njegovimi/njenimi subjekti. |
|
Računalniško podprto opazovanje |
Vrsta opazovanja, kjer se podatki o uporabi računalnika zbirajo s programsko opremo, ki se jo lahko vgradi v sam računalniški program ali pa predstavlja ločen program. Lahko se zbirajo informacije o številu uporabnikov, o načinih interakcije uporabnikov z računalniškim(i) programom(-mi), koliko časa porabijo na strani, kako uporabljajo določene dele aplikacije, kako krmarijo po straneh ali med aplikacijami itd. |
|
Eksperiment |
Raziskovalna metoda, ki vključuje manipulacijo nekaterih ali vseh neodvisnih spremenljivk vključenih v hipoteze. |
|
Laboratorijski eksperiment |
Eksperiment, ki se izvaja v nadzorovanem, umetno ustvarjenem fizičnem okolju, v katerem raziskovalec manipulira z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami in meri svoj vpliv na odvisno spremenljivko. |
|
Terenski/intervencijski eksperiment |
Eksperiment, ki se izvaja v naravnem, nekontroliranem okolju, v katerem raziskovalec manipulira z eno ali več neodvisnimi spremenljivkami. Intervencija/klinične študije so en primer terenskih eksperimentov. |
|
Spletni eksperiment |
Eksperiment, ki se izvaja v virtualnem okolju svetovnega spleta, v katerem so eksperimentalni materiali programirani za izvajanje umetnih situacij ali dogodkov, ki jih je treba raziskati v porazdeljenem okolju. |
|
Snemanje |
Eksperiment, ki se izvaja v virtualnem okolju svetovnega spleta, v katerem so eksperimentalni materiali programirani za izvajanje umetnih situacij ali dogodkov, ki jih je treba raziskati v porazdeljenem okolju. |
|
Kodiranje vsebine |
Kot način sekundarnega zbiranja podatkov, kodiranje vsebine uporablja kodirne tehnike za preoblikovanje kvalitativnih podatkov (besedilni podatki, video, avdio ali mirujoče slike), ki so bili prvotno ustvarjeni za druge namene, v kvantitativne podatke (izražene z matricami enot po spremenljivkah) v skladu s vnaprej opredeljenimi kategorizacijskimi shemami. Na primer, kodiranje manifestov političnih strank, kot npr. študija o volitvah v Evropski parlament 2009. |
|
Prepis |
Zajemanje podatkov v pisni obliki iz drugega vira ali iz drugega medija, abecede, ali oblika zapisa, kot so znanstvene formule ali glasbene note. Pri transkriptih intervjujev ali opazovanj je priporočljivo dokumentirati primarni način zbiranja podatkov z uporabo enega od razgovornih ali opazovalnih pogojev. |
|
Kompilacija/sinteza |
Zbiranje in sestavljanje podatkov iz več, pogosto heterogenih virov, ki imajo eno ali več skupnih referenčnih točk, in kjer je bil vsaj eden od virov prvotno produciran v druge namene. Podatki so vključeni v novo entiteto. Na primer, z zagotavljanjem podatkov o številu univerz v zadnjih 150 letih z uporabo različnih razpoložljivih virov (npr. finančni dokumenti, uradne statistike, univerzitetni registri), kombiniranjem anketnih podaktov z informacijami o geografskih območjih iz uradnih statističnih podatkov (npr. gostota prebivalstva, število zdravnikov na prebivalca itd.) ali z uporabo RSS za zbiranje objav bloga ali tvitov itd. |
|
Povzetek |
Predstavitev informacij v zgoščeni obliki z reduciranjem na glavne točke. Na primer, povzetki intervjujev ali poročil, ki so objavljeni in uporabljeni kot podatki in ne kot celoviti intervjuji ali poročila. |
|
Agregacija |
Statistike, ki se nanašajo na širše razrede, skupine ali kategorije. Podatki so predstavljeni kot povprečja, vsote ali druge izpeljave, na podlagi katerih ni več možno razlikovati med značilnostmi posameznikov znotraj teh razredov, skupin ali kategorij. Na primer, število in starostna skupina brezposelnih v posebnih geografskih regijah ali nacionalne statistike o pojavu poosameznih kaznivih dejanj, ki so bila prvotno izpeljana iz statističnih podatkov posameznih policijskih okrožij. |
|
Simulacija |
Modeliranje ali oponašajoče predstavljanje procesov, dogodkov ali sistemov v realnem svetu, pogosto z uporabo računalniških programov. Na primer program, ki modelira odziv potrošnje gospodinjstev na posredne davčne spremembe; ali podatkovje o hipotetičnih pacientih in njihovi izpostavljenosti zdravilu, pogojih v ozadju in znanih neželenih doogodkih. |
|
Merjenje in testiranje |
Ocenjevanje specifičnih lastnosti (ali značilnosti) bitij, stvari, pojavov, (in/ali procesov) z uporabo vnaprej določenih standardov in/ali specializiranih instrumentov ali tehnik. |
|
Meritve in testiranja v vzgoji in izobraževanju |
Ocenjevanje znanja, spretnosti, sposobnosti ali izobraževalnih dosežkov s pomočjo specializiranih meritev ali testov. |
|
Meritve in testiranja fizičnih lastnosti |
Ocenjevanje fizičnih lastnosti živih bitij, predmetov, materialov ali naravnih pojavov. Na primer, ugotovitve praktičnega zdravniškega pregleda (npr. palpacije ali auskultacije), kliničnih meritev in laboratorijskih preiskav, kot so analiza krvi, krvni talak, srčni utrip, telesna teža in višina ter splošne meritve, kot so čas, razdalja, temperatura, sila, moč, hitrost, podatki GPS o fizičnem gibanju in drugih fizičnih parametrih ali spremenljivkah, kot so geoprostorski podatki. |
|
Meritve in testiranja psiholoških lastnosti |
Ocena osebnostnih lastnosti ali psiholoških/vedenjskih odzivov s pomočjo posebnih meritev ali testov. Na primer objektivni testi, kot so samoporočanje z zaprtim formatom odgovorov ali projekcijske tehnike, ki omogočajo proste odgovore, vključno z besednimi asociacijami, dopolnjevanjem stavkov ali zgodb, vinjetami, testi s karikaturami, testi tematske apercepcije, igranjem vlog, testi risanja, testi pack, testi izbire itd. |
|
Drugo |
Uporabite, če je način zbiranja podatkov znan, vendar ga ni na tem seznamu. |
| Vprašalnik | Nabor vnaprej določenih vprašanj, predstavljenih udeležencem raziskave. |
| Strukturiran vprašalnik | Nabor vnaprej določenih vprašanj, izmed katerih je velika večina vprašanj zaprtega tipa, čeprav je lahko majhen delež vprašanj tudi odprtega tipa. |
| Polstrukturiran vprašalnik | Nabor vnaprej določenih vprašanj, izmed katerih je pomemben delež vprašanj odprtega tipa (približno ena do dve tretjini), preostali del pa zaprtega tipa. |
| Nestrukturiran vprašalnik | Nabor vnaprej določenih vprašanj, izmed katerih je velika večina vprašanj odprtega tipa, čeprav je lahko majhen delež vprašanj tudi zaprtega tipa |
| Načrt intervjuja in/ali teme | Teme in/ali vprašanja, uporabljena v intervjuju. Lahko se razteza od široko opredeljenih tem do natančneje oblikovanih vprašanj. V primerjavi z nestrukturiranim vprašalnikom je več prožnosti glede vprašanj, ki jih postavimo udeležencem, in načina, kako jih posredujemo. |
| Smernice za zbiranje podatkov | Smernice in navodila, ki opredeljujejo vsebino zajema podatkov. Če je mogoče, uporabite ožji izraz. |
| Smernice za zbiranje podatkov: vodnik za opazovanje | Smernice za opazovanje. Glede na načrt raziskave je vodnik za opazovanje lahko bolj ali manj strukturiran, od natančnih določitev in lestvic do ohlapno oblikovanih idej. |
| Smernice za zbiranje podatkov: vodnik za razpravo | Smernice za skupinsko razpravo. Glede na načrt raziskave je lahko vodnik za razpravo bolj ali manj strukturiran, od natančno oblikovanih vprašanj do splošnih idej o predmetu razprave. Na primer, seznam tem, o katerih bo razpravljala fokusna skupina, ali teme, ki jih oblikuje raziskovalec za usmerjanje razprave na spletnem blogu itd. |
| Smernice za zbiranje podatkov: vodnik za samoizpolnjevanje | Smernice o želeni ali pričakovani vsebini samoizpolnjenih osebnih dnevnikov ali pripovedi potencialnih udeležencev. Navodila so lahko na voljo kot del napisanega vabila ali ločeno. Na primer, obvestilo o literarnem natečaju, ki vabi ljudi z življenjsko nevarno boleznijo, da opišejo, kako bolezen vpliva na njihove občutke, medsebojne odnose in vsakdanje življenje; ali pisno vabilo posameznikom, naj vodijo dnevnik prebranih knjig v šestih mesecih in si zapisujejo misli, ki se jim porajajo ob branju. |
| Smernice za zbiranje podatkov: vodnik za zbiranje sekundarnih podatkov | Smernice, ki določajo, katere podatke je potrebno zbrati iz že obstoječih virov, ki so bili prvotno ustvarjeni za druge namene. Na primer, navodila za izbiranje in kodiranje podatkov iz kakovostnih virov z namenom oblikovanja kvantitativnega nabora podatkov. |
| Naloge udeležencev | Opis nalog, ki jih morajo udeleženci opraviti kot del postopka zbiranja podatkov. Na primer, označevanje mest na zemljevidu, fotografiranje, pripovedovanje pravljice itd. |
| Tehnični inštrument(i) | Pripomočki, ki se uporabljajo za zbiranje objektivnih podatkov, kot so meritve, slike itd. Na primer kronometri, lestvice, merilniki hitrosti, naprave za merjenje krvnega tlaka, termometri, rentgen itd. |
| Programska koda | Koda za programiranje, napisan v jeziku poizvedbe, ki se uporablja za pridobivanje določenih podatkov, na primer iz spletnih socialnih omrežij. |
| Drugo | Uporabite, ko je vrsta uporabljenega instrumenta znana, a je ne najdete na seznamu. |
| Registri/ Zapisi/ Računi | Uradni, formalni ali pol formalni seznami dokumentov, na primer enot, imen, dogodkov, dejanj ali rezultatov, ki so ohranjeni v pisni ali kakšni drugi trajni obliki za poznejšo uporabo. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: administrativni | Informacije o posameznikih ali skupinah, zbrane v okviru vsakodnevnih upravnih postopkov agencij, podjetij ali institucij. Takšni podatki običajno prvotno niso zbrani za raziskovalne namene, lahko so obsežni in lahko zahtevajo določeno pripravo, kot je kodiranje, da jih lahko nato uporabijo raziskovalci. Primeri: obrazci za davek na dohodek, registri prebivalstva, evidence o naturalizaciji, potrdila o rojstvu/smrti, patentne prijave itd. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: zgodovinski | Zgodovinski zapisi ohranjajo informacije in predstavljajo dokaze o preteklih dogodkih. Lahko jih pripravijo posamezniki, skupine ali organizacije. Upravni dokumenti postanejo zgodovinski, ko jih ustanova, ki jih je izdala, ne hrani več oziroma ne služijo več prvotnemu namenu uporabe. Primeri vključujejo župnijske knjige, zemljiške katastre, oporoke, kronike itd. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: pravni | Zapisi, ki se na našajo na zakonodajo in njeno izvajanje, na primer evidenca primerov, ki so bili vloženi na sodišču. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: zdravstveni/ klinični | Zdravstveni podatki, ki jih ustvarijo ali zbirajo zdravstveni delavci o pacientu. Običajno vključuje rezultate medicinskih preiskav ali meritev, ugotovitve posvetovanj ali programov kliničnega preizkušanja itd. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: študijski/ sposobnosti | Informacije, zbrane tekom izvajanja ocenjevanja in predstavljene kot rezultati. Primeri vključujejo preizkuse znanja, teste inteligentnosti, teste verbalnih in logičnih sposobnosti, preizkusi poklicnih kompetenc in usposobljenosti itd. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: ekonomski/ finančni | Dokumenti o finančnih dejavnostih podjetij, posameznikov, državnih ustanov ali drugih organizacij oziroma entitet. Primeri so izkazi zadržanega dobička, denarni tok, izkazi poslovnega izida, bilanca stanja družbe in davčna napoved. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: osebni | Dokumenti oziroma poročila, ki so jih neuradno ustvarili posamezniki ali družine za prvotno neraziskovalne namene. Primeri lahko vključujejo zasebne dnevnike ali spomine, družinske knjige ali Biblije, zbirke osebnih dokumentov, fotografije itd. |
| Registri/ Zapisi/ Računi: volilni rezultati | Podrobnosti o oddanih glasovih za kandidate na volitvah (tudi "volilni izidi/rezultati"), parlamentarnih ali organizacijskih glasovanjih o politikah, pobudah in predlogih, javnih referendumih itd. |
| Dogodki/ Interakcije | Dogodki so običajno enkratni, posamezni pojavi z omejenim ali kratkim trajanjem. Dogodek je lahko naveden kot vir podatkov, ko je neposredno opazovan ali zabeležen v okviru raziskave. Interakcije so dogodki v katerih dva ali več ljudi, skupin, objektov ali sistemov deluje hkrati drug z drugim, pri čemer imajo vzajemen vpliv ali učinek. Primeri: različne vrste zbiranj (slovesnosti, tekmovanja, festivali, srečanja), nemiri, teroristični napadi, računalniški dogodki (to so dejanja ali pojavi, ki jih odkrijejo računalniški programi) itd. |
| Procesi | Procesi so zaporedja pojavov, dogodkov, aktivnosti, dejanj ali operacij, ki potekajo skozi čas in prinašajo spremembe ali preobrazbe v organizmih, predmetih, idejah ali družbenih pojavih. Na primer, poslovni proces lahko vključuje prejemanje naročil, izdajanje računov, pošiljanje izdelkov ali določanje proračuna za trženje. |
| Procesi: potek(i) dela | Zaporedje korakov in procesov, po katerih določeno delo poteka od začetka do zaključka (povzeto po Oxfordovem spletnem slovarju: http://www.oxforddictionaries.com/us/definition/american_english/workflow). Primeri iz življenjskega cikla podatkov: zbiranje podatkov, obdelava podatkov, analiza podatkov, arhiviranje podatkov itd. |
| Komunikacije | Sporočila, ki izhajajo iz dejanja ali procesa uporabe besed, zvokov, znakov ali vedenj za prenos ali izmenjavo informacij, idej, misli, čustev itd. (Povzeto po www.merriam-webster.com). |
| Komunikacije: javne | Sporočanje, namenjeno neposredno javnosti. Na primer, osebno (javna zbiranja, politična zborovanja itd.), s pomočjo oddajnih, tiskanih ali spletnih medijev (radio, televizija, tiskani ali spletni časopisi/revije), s pomočjo oglasnih desk in panojev, pasic ali drugih označb, objavljenih javno ali na družbenih omrežjih (javne objave na Facebooku, Twitterju in drugih). |
| Komunikacije: medosebne | Sporočila, ki jih posameznik posreduje drugemu posamezniku ali zasebni skupini oseb, z nameni, ki niso raziskovalni. Na primer e-poštna sporočila, pisma, telefonski pogovori, objave na družbenih omrežjih z omejenim dostopom. |
| Raziskovalni podatki | Že obstoječi podatki; podatki, ki so že bili zbrani in/ali uporabljeni za drug raziskovalni projekt. |
| Raziskovalni podatki: objavljeni | Že obstoječi podatki, ki so že bili na voljo širši javnosti oziroma delu javnosti. |
| Raziskovalni podatki: neobjavljeni | Že obstoječi podatki, ki še niso bili na voljo širši javnosti oziroma delu javnosti. |
| Populacijska skupina | Skupina posameznikov, ki jo je mogoče opredeliti z eno ali več skupnimi značilnostmi: etnična pripadnost, rasa, spol, starostni razred, geografska lokacija ali razdelitev, stopnja izobrazbe, raven dohodka ali ekonomski status, poklicni status, zdravstveno stanje ali zdravstvene težave, pripadnost posebnim skupnostim (npr. posebne interesne skupine ali družbena omrežja) ali mreže itd. |
| Geografsko območje | Ozemlje na Zemlji, razmejeno za namene uprave, politike, okolja itd. Razmejitev je mogoče prepoznati po koordinatah ali drugih sistemih, ki natančno opredeljujejo položaj. |
| Fizični predmeti | Naravni ali umetno ustvarjeni predmeti, ki se fizično nahajajo v prostoru. Na primer, umetniška dela, konstrukcije, vzorci kamnin, stroji itd. Za podatkovne vire se upoštevajo, če podatki opisujejo fizične značilnosti danega predmeta in ne drugih informacij, ki sestavljajo predmet. |
| Biološki vzorci | Biološka gradiva, zbrana iz živih organizmov, vključno z biološkimi vzorci človeških ali živalskih organov, celic ali tkiv, kot so lasje, mišice ali tumorsko tkivo, telesne tekočine, kot so kri, urin, slina, iz živih bitij pridobljena gradiva, kot sta DNA in RNA, mikroorganizmi, rastlinski deli itd. Vir podatkov so vzorci sami, ne meritve in/ali drugi preizkusi, v katerih so ti vzorci uporabljeni. |
| Drugo | Uporabite, če je vir podatkov znan, a ga ne najdete na seznamu. |
Kako citiram to stran?
Arhiv družboslovnih podatkov. LETO. 4. Pripravi Opis raziskave. Dostopano prek: http://adp.fdv.uni-lj.si/deli/postopek/opis_raziskave/ (DD. mesec leto).
AKTUALNI DOGODKI
4. april 2024
Spletni seminar SPOZNAJ: Podatkovne objave v odprti znanosti
14. marec 2024
Predstavitev novega učbenika: Odprta učna gradiva z uporabo odprtih raziskovalnih podatkov
NOVICE
12. julij 2023
Raziskave o Covid-19 iz kataloga CESSDA vključene v Podatkovni portal COVID-19
12. julij 2023
Projekt SPOZNAJ
V ADP HRANIMO TUDI
Pomen zunanjega izvajanja dejavnosti pri snovanju razvojne politike organizacije, 2015, Zunanje izvajanje aktivnosti
ZADNJE OBJAVLJENE RAZISKAVE
2. april 2024
2. april 2024
AKTIVNOSTI ADP
4. april 2024 | Online
Spletni seminar SPOZNAJ: Podatkovne objave v odprti znanosti
14. marec 2024 | Ljubljana, Slovenia
Predstavitev novega učbenika: Odprta učna gradiva z uporabo odprtih raziskovalnih podatkov
KONFERENCE IN DOGODKI
18. april 2024 | Online
Spletni seminar SPOZNAJ: Repozitoriji za raziskovalne podatke
22. april 2024 | Online
Spletni seminar: Emerging Longitudinal Scholars: Midlife, employment, engagement and wellbeing
ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa
"Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v
Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov
CESSDA.
© ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si