eNovice ADP logo

eNOVICE

ARHIVA DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV



Facebook   Twitter   YouTube   SlideShare  



12. december 2018

Home     UPORABI PODATKE  PREDAJ RAZISKAVO  USPOSOBI SE

  

Odprta znanost: izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere

Odprta znanost

Mlada akademija v okviru Meseca znanosti organizira dogodek na temo odprte znanosti. Govora bo o odprtem dostopu, odprtih podatkih in državljanski znanosti. Sodeluje tudi Arhiv družboslovnih podatkov. Vabljeni!

  

NOVICE ZA USTVARJALCE PODATKOV

Portal Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC)

GDPR: Research and Archiving FAQs

Konec novembra 2018 je bil v okviru avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije v javno uporabo predan portal Evropskega oblaka odprte znanosti EOSC, ki deluje v vlogi federacije evropskih računalniških zmogljivosti, digitalnih infrastruktur in zbirk s FAIR raziskovalnimi podatki. Ron Dekker, direktor konzorcija CESSDA ERIC, je član izvršnega odbora EOSC in predsednik strateškega odbora EOSC-hub.

Dr. Scott Summers iz angleškega arhiva UKDS je pripravil pregled novosti, ki jih prinaša GDPR v povezavi z arhiviranjem in dolgotrajno hrambo podatkov. Priporočamo v branje!

NE SPREGLEJTE

  

NOVICE ZA UPORABNIKE PODATKOV

Klinarjeva nagrada 2018

Za blog ADP piše Zala Turšič, prejemnica Klinarjeve nagrade za najboljše zaključno delo, ki temelji na podatkih iz Arhiva družboslovnih podatkov. V magistrski nalogi z naslovom »Samozaposlene ženske v neoliberalnem kapitalizmu: osebne odločitve, prepričanja in pričakovanja na primeru Slovenije«, avtorica raziskuje vpliv neoliberalne teorije na delovanje akterjev na različnih ravneh. Svoje podatke, ki jih je zbrala s spletno anketo in osebnimi intervjuji je dopolnila in primerjala s podatki raziskave Slovensko javno mnenje 2015 in 2016.

Na voljo so podatki Cross-National Online Survey Panel – CRONOS

Unlocking students’ potential by using data

CRONOS je prvi harmoniziran mednarodni spletni panel na svetu, ki poteka v okviru projekta SERISS. Pilotno se izvaja v Estoniji, Veliki Britaniji in Sloveniji. Podatki so na voljo za vseh šest izvedb spletne ankete. Priporočamo!

Profesorica sociologije na Univerzi v Manchestru (UK), Dharmi Kapadia, v blogu angleškega arhiva UKDS izpostavlja pomen sekundarne rabe podatkov. Poudarja, da delo s podatki bogati poučevanje sociologije, študente pa spodbuja h kritičnemu mišljenju.

NE SPREGLEJTE

  

NOVICE IZ STROKE

Delavnica konzorcija CLARIN za novince

Mesec znanosti 2018

V začetku decembra 2018 je v Utrechtu potekala delavnica konzorcija CLARIN, namenjena novim in že pridruženim članicam, ki bodo v prihodnjem letu bolj aktivno sodelovale v konzorciju. Srečanja sta se poleg predstavnikov držav članic CLARIN ter 10 Evropskih držav udeležila tudi Izrael in Južna Afrika. Iz Arhiva družboslovnih podatkov se je delavnice udeležil sodelavec Gregor Žibert.

V novembru in decembru 2018 se bo v okviru Meseca znanosti, ki ga organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, odvijal niz dogodkov, namenjenim prepoznavi znanosti kot investiciji v napredek. Priporočamo!

NE SPREGLEJTE

  

V KATALOGU ADP SO NA VOLJO TUDI RAZISKAVE

Slovensko javno mnenje 2016/1: Raziskava o odnosu delo-družina, Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin, Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva, Ogledalo javnega mnenja

Slovensko javno mnenje 2016/1 je sklop raziskav, ki so del serije Slovensko javno mnenje. Vprašalnik vključuje 4 vsebinske sklope, ki pokrivajo različne nacionalne raziskave: Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin, Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva, Ogledalo javnega mnenja. Raziskava je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu (N=1950, realiziran vzorec: N=1070) polnoletnih prebivalcev Republike Slovenije. Potekala je med aprilom in junijem 2016, pri čemer je 38 anketarjev zbiralo podatke v 150 izbranih krajevnih okoljih v Sloveniji.

Kakovost bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih, 2014

Osrednji namen raziskave je bil izmeriti kakovost bivalnega okolja v izbranih mestnih območjih izbranih slovenskih mest na začetku drugega desetletja 21. stoletja na subjektiven način, to je z vidika vrednotenja s strani tamkajšnjih prebivalcev. Kakovost bivalnega okolja je bila ocenjena v skupno 15 soseskah različnih morfoloških tipov v petih slovenskih mestih: Ljubljani, Mariboru, Kopru, Jesenicah in Grosuplju, ki ponazarjajo pet različnih tipov mest glede na velikost, družbenogospodarske značilnosti, položaj v urbanem sistemu in naravnogeografske značilnosti. Raziskava je bila izvedena v tamkajšnjih starih mestnih središčih ter izbranih območjih pretežno enodružinskih hiš, starejših blokovskih sosesk in sodobnih večstanovanjskih hiš.

  
Modul

CESSDA usposabljanje

UČBENIK ZA RAVNANJE Z RAZISKOVALNIMI PODATKI

Raziskovalec, vsebine iz učbenika ti bodo pomagale pri ravnanju s podatki, da bo le-te mogoče poiskati, da bodo razumljivi, trajno dostopni in uporabni za različne namene.

  

LogoADP

Arhiv družboslovnih podatkov
Fakulteta za družbene vede
Univerza v Ljubljani
Kardeljeva ploščad 5
1000 Ljubljana
tel: 01 5805 292, 01 5805 293
e-mail: arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si

Facebook   Twitter   YouTube   SlideShare