Odprta znanost, prost dostop do podatkov

Tudi sam sem bil v podobni dilemi, ko sem se spraševal, kako nasloviti prispevek za bližnjo konferenco Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Ali govorimo o prostem dostopu ali o odprtem dostopu? Ker gre pri jeziku pogosto bolj za spontano rabo in občutek kot pa za strogo definirane pomene, sem občutku zaupal in sledil zgledu programskega odbora konference. Preprosto se mi zdi, da se na dostop bolje veže pridevek prost kot pa odprti. Res pa je, da smo v preteklosti že večkrat uporabljali tudi kombinacijo odprtega dostopa (npr. v zloženki ADP), verjetno bolj težeč k skladnosti v pripisovanju termina odprto v kontekstu gibanja za odprto znanost.

Več o tem

Odprti podatki

Pobudo za razpravo o odprti znanosti, pravzaprav je pobuda oblikovana tule, je za pozdraviti. Ne da bi se posebej ukvarjal z opredelitivijo, kaj pomeni odprta znanost – v prvem koraku je blagovna znamka za različne skupinske iniciative in gibanja, ki nasprotujejo vsakovrstnim ‘nepravičnim’ omejitvam dostopa do znanstvenih objav, podatkov in orodij – me zanima, kaj od tega imamo v zametkih v Sloveniji v povezavi s področjem, s katerim se sicer ukvarjam. Namreč, z vprašanjem dostopa do podatkov za namen znanstvene obravnave.

Več o tem

Manjkajoča povezava iz COBISS-a

Po naključju sem naletel na zgornjo debato v organizaciji Knjižnice. Originalni prispevek, ki je sprožil debato, se mi zdi zanimiv zaradi osnovnega sporočila. Da so nekatere zahteve katalogizacijskih pravil neživljenske v določenih situacijah specifičnih vrst gradiv in da bi bilo potrebno uvesti načelo racionalnega premisleka o tem, v katerem primeru se splača vlagati v nadaljnje strukturiranje informacij. Nekaj podobnega sem razbral iz ustnih komentarjev ljudi, ki delajo v projektih digitalnih knjižnic, soočeni s pravili in staro šolo katalogizacijskih pravil, ki so podlaga sistemu COBISS.

Več o tem