Gotovo tudi vi poznate kak primer iz raziskovalne skupnosti, ko je raziskovalec ali celotna raziskovalna skupina izgubila raziskovalne podatke, bodisi zaradi osebne nesreče bodisi zaradi višje sile. V takih primerih se izkaže, kako zelo pomembno je, da znamo raziskovalci in raziskovalne ustanove poskrbeti za ustrezno arhiviranje podatkov. Zelo na kratko to pomeni, da so podatki hranjeni v primernem formatu, z zadostno spremljevalno dokumentacijo in na varnem mestu. In sicer na način, da jih bomo po potrebi uspeli priklicati in da bodo tudi ustrezno razumljeni na dolgi rok (za več glej npr. Storing and Securely Handling Research Data).
Še en korak naprej pa pomeni t. i. podatkovna objava. Da bi podatki, ki ste jih zbrali, postali uporabni v čim širšem smislu in za namene, ki jih morda niste predvideli v svojem projektu, jih morate objaviti. Le tako jih bodo lahko našli, do njih dostopali in jih razumeli tudi tisti, ki s samim projektom in avtorji niso tako ali drugače povezani.
V pogovorih z raziskovalci nemalokrat slišimo: Saj bomo podatke objavili na spletni strani projekta. Temu sledi obvezno vprašanje: Toda kdo bo za podatke poskrbel, ko se bo projektno financiranje izteklo in bo domena projektne strani nehala delovati?
Zato kakršna koli objava podatkov na spletu še ni podatkovna objava. Da bi podatkovna datoteka dobila status podatkovne objave, mora prestati postopek, ki ga je mogoče primerjati s postopkom objave znanstvenega članka (Brase et al., 2009),v katerem se zagotovi minimalne informacije in zadosti vsaj naslednjim pogoje:
- opremljenost z metapodatki,
- pregled kakovosti podatkov,
- datoteko je mogoče najti v podatkovnih bazah oz. katalogih in
- zagotovljene so bibliografske informacije, potrebne za citiranje podatkovne datoteke.
Za najkakovostnejše podatke se priporoča objavo v področnem podatkovnem arhivu, ki je po možnosti nosilec certifikata zaupanja (glej npr. priporočila OpenAIRE, 2016). Za družboslovne podatke se tako priporoča objavo v katerem od arhivov družboslovnih podatkov, ki so združeni v Konzorciju CESSDA, katerega član je tudi slovenski Arhiv družboslovnih podatkov.
Več o arhiviranju in objavi raziskovalnih podatkov, preberite v poglavju Archive & Publish spletnega učbenika CESSDA Data Management Expert Guide.
Viri:
- Scott Summers. (2018). Storing and Securely Handling Research Data. Ljubljana, Slovenija: ADP. Dostopno na: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/media/gradiva/cessda_ethical_legal2018/2018_cessda_rdm_tr_pred_Summers_5.pdf
- Brase, Jan, Farquhar, Adam, Gastl, Angela, Gruttemeier, Herbert, Heijne, Maria, Heller, Alfred, Piguet, Arlette, Rombouts, Jeroen, Sandfaer, Mogens, Sens, Irina. (2009). Approach for a joint global registration agency for research data. Information Services and Use, 29(1), 13–27. Dostopno preko: doi:10.3233/ISU-2009-0595
- CESSDA Training Working Group. (2017). CESSDA Data Management Expert Guide.
Bergen, Norway: CESSDA ERIC. Dostopno na: https://www.cessda.eu/DMGuide
