Pod okriljem Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete (UL) in Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU je 31. maja 2018 potekal Znanstveni simpozij z naslovom Etnografija 2.0: Novi pristopi za razumevanje načinov življenja. Organizatorji so razpravo zasnovali na vprašanju, kako je mogoče z digitalnimi orodji in pristopi posodobiti in nadgraditi etnografijo. Govorci pa so jo dopolnjevali z odgovori na še eno vprašanje, ki se glasi: Ali je »klasična« etnografija v informacijski dobi še vedno smiselna za razumevanje človeških navad in praks – in ali je sploh možna?
Slušatelji smo se na simpoziju seznanili s številnimi etnološkimi, pa tudi interdisciplinarnimi projekti, v katerih raziskovalci zbirajo svoje podatke ali analizirajo podatke, zbrane s strani drugih ustanov. V nadaljevanju izpostavljamo izbrane.
Dan Podjed, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, je predstavil svoje izkušnje sodelovanja v interdisciplinarnih projektih, kot npr. projekt Drive Green, ki ga je financirala ARRS. S projektom so skušali razviti intuitivno in za uporabnika prijazno mobilno aplikacijo, ki bi pomagala pri zmanjševanju emisije CO2. Z raziskovalno metodo »vožnja z udeležbo« so etnologi v raziskavi spremljali vozne navade in z rezultati prispevali k tehnološkemu razvoju. Predstavil je tudi projekt MOBISTYLE – Motiviranje končnih uporabnikov za spreminjanje njihovih navad na osnovi sestavljenih IKT informacij o rabi energije, kakovosti notranjega okolja, zdravja in načina življenja, ki je financiran s strani EU programa Obzorje 2020. Raziskovalec se je v svoji predstavitvi spraševal o tem, kje so meje etnografije in kako daleč je še mogoče iti, da bi ohranili svojo metodo, hkrati pa jo prilagodili zahtevam časa in specifikam interdisciplinarnega dela.
Blaž Bajič, Sandi Abram in Rajko Muršič, Filozofska fakulteta (UL) in Univerza Vzhodne Finske, so predstavljali mednarodni projekt SENSOTRA, v okviru katerega raziskujejo čutne transformacije in transgeneracijske odnose do okolja v Evropi med letoma 1950 in 2020. Podatke zbirajo na t. i. čutno biografskih sprehodih. S pomočjo sprehajalnih parov ugotavljajo vpliv tehnologije na neposredno doživljanje urbanega prostora v Ljubljani, Turkuju na Finskem in Brightonu v Veliki Britaniji. V skrbi za ravnanje z raziskovalnimi podatki jih je financer zavezal, da tekom projekta podatke hranijo v evropski podatkovni infrastrukturi EUDAT. Po koncu projekta bodo podatke objavili v področnem podatkovnem arhivu, izvajalcu storitev pri Konzorciju arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA).
Jana Šimenc, ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut, je predstavila delo etnologinje v pretežno zdravstvenem okolju. Opozorila je, da na področju zdravstva potekajo procesi digitalizacije, prenosa in urejanja zdravstvenih informacij (e-zdravje) in vključevanje deležnikov z drugih sektorjev kot tudi uporabnikov (m-zdravje). Hkrati se dogaja tudi izjemen razmah razvoja in trga spletnih aplikacij na mobilnih napravah. Predstavila je primer rabe spletne aplikacije za spremljanje prehranskih navad sladkornih bolnikov, v katerem so slednji vnašali neresnične podatke v želji, da bi ustregli pričakovanjem zdravnikom. Ob tem pa je opozorila na pomen antropološkega, etnografskega raziskovanja družbenih vidikov nastajanja digitalnega zdravja v Sloveniji. Raziskovalka je svojo izkušnjo uresničevala v sklopu podoktorskega projekta Zdravje v žepu in na spletu, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Darja Fišer, CLARIN, je predstavila repozitorij za jezikovne tehnologije, med drugim pa je opozorila tudi na orodja, ki so raziskovalcem lahko v pomoč pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Npr.
- Orodje za množično reševanje mikronalog s strani študentov oz. nestrokovnjakov,
- Orodje za avtomatsko transkripcijo posnetkov, o katerem boste kaj več izvedeli na spletni strani Oral History & Technology.
Za interdisciplinarnost simpozija so poskrbeli vabljeni govorci s Fakultete za računalništvo in informatiko ter Instituta Jožef Stefan.
Program simpozija, Zbornik povzetkov in video posnetki (1. del in 2. del) so dostopni na spletnih povezavah.
