Domov » blog, novo, uporabnik

Uporabniška izkušnja sekundarne rabe podatkov: Samozaposlene ženske v neoliberalnem kapitalizmu

11 December 2018 Brez komentarjev Tagi: , , , admin

Za blog ADP piše letošnja prejemnica Klinarjevega priznanja za najboljše zaključno delo, ki temelji na podatkih iz Arhiva družboslovnih podatkov, Zala Turšič. V magistrski nalogi z naslovom »Samozaposlene ženske v neoliberalnem kapitalizmu:osebne odločitve, prepričanja in pričakovanja na primeru Slovenije«, avtorica raziskuje vpliv neoliberalne teorije na delovanje akterjev na različnih ravneh. Analizira  program aktivne politike zaposlovanja (APZ) z naslovom »Spodbujanje ženskega podjetništva«, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2016. Na primeru samozaposlenih žensk je s spletno anketo in osebnimi intervjuji raziskala njihove osebne odločitve, pričakovanja ter skladnosti z neoliberalno teorijo, zbrane podatke pa dopolnila in primerjala  s podatki iz raziskav Slovensko javno mnenje 2015 in 2016

Piše Zala Turšič, mag. soc.

Izbira teme za magistrsko nalogo izvira iz interesov na zasebnem ter študijskem in delovnem področju. Že več let sem aktivna na področju prekarnosti, pravic na področju zaposlovanja ter trga dela na sploh, vedno pa me je, ne glede na temo, zanimal tudi vidik spola. Skozi svoje delovanje sem pri oblikovanju različnih vrst besedil (akademska, novinarska, v potrebe zagovorništva) želela jasno pokazati,da noben izmed družbenih problemov ni spolno nevtralen v smislu vpliva na posameznice in posameznike. Na področju trga dela se realnost zelo razlikuje glede na spol osebe, ki se v njem znajde, to pa še posebej vpliva na ženske. Zato sem za magistrsko nalogo izbrala temo, ki združuje opisane interese.

EMPIRIČNO RAZISKOVANJE

V empiričnem delu magistrske naloge sem izvedla manjšo raziskavo –  spletno anketo in poglobljene osebne intervjuje. Pridobljene podatke sem primerjala s podatki raziskave Slovenskega javnega mnenja 2015 (v nadaljevanju SJM15).

Kontaktne podatke respondentk sem pridobila v javno dostopnem katalogu Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT. Vabilo za sodelovanje v anketi sem preko e-pošte poslala 213 ženskam iz seznama.

Skladno z raziskovalnimi vprašanji magistrske naloge sem pripravila anketni vprašalnik,s katerim sem respondentke spraševala po osebnih odločitvah, prepričanjih in pričakovanjih respondentk glede ukrepa APZ »Spodbujanje ženskega podjetništva«. Značilna vprašanja so:

  • Kateri razlog je v največji meri vplival na vašo odločitev za samozaposlitev?
  • V kolikšni meri ocenjujete, da so spodaj našteti razlogi (napačna izobrazba za potrebe na trgu dela, pomanjkanje znanj in veščin, ki jih iščejo delodajalci,nizka gospodarska rast …) vplivali na trajanje vaše brezposelnosti?
  • Kakšna ocenjujete, da bo prihodnost trga dela v Sloveniji?

Podlaga za oblikovanje uporabljenih vprašanj v moji anketi, so bila vprašanja iz raziskave SJM15; te sem zaradi kasnejše primerjave s podatki raziskave SJM le v manjši meri vsebinsko prilagodila – npr. pogledov na trg dela in zaposlovanje anketirank v primerjavi s tistimi iz splošne populacije. Zanimalo me je predvsem to, kako udeleženke, ki so se v sklopu ukrepa samozaposlile, vrednotijo različne značilnosti dela oziroma zaposlitve.

Primer grafa, ki prikazuje primerjavo odgovorov v lastni anketi s SJM15:
Primerjava deležev: pomembno in zelo pomembno za posamezne značilnosti dela; primerjava podatkov iz SJM15 in lastne raziskave. 

Anketa je bila na voljo v spletnem orodju EnKlikAnketa – 1ka.si. Zbiranje podatkov je potekalo med 16. in 28. aprilom 2017. V celoti je anketo izpolnilo 80 respondentk.

Po koncu anketnega vprašalnika sem respodentke povabila še k sodelovanju v osebnem intervjuju. Odzvalo se je 7 podjetnic, s katerimi sem opravila intervjuje. Vprašanja v intervjuju so se nanašala na njihovo odločitev za odprtje podjetja in celoten proces do samostojnega podjetništva, na njihovo mnenje o tem, zakaj država tovrstne ukrepe oblikuje, na morebitne načine prilagajanja njihovega osebnega življenja podjetju ter na videnje lastne prihodnosti.

POMEN SEKUNDARNE RABE PODATKOV ZA UPORABNIKE

Podatki,do katerih sem dostopala preko kataloga ADP, so močno obogatili empirični del magistrske naloge, saj so mi omogočili prikaz širšega slovenskega konteksta in razmišljanja o delu in zaposlovanju. Brez njih bi rezultati moje raziskave imeli precej manjši pomen, omejena bi bila tudi možnost nadaljnje analize. Poleg podatkov in anketnega instrumenta raziskave SJM15 sem uporabila še podatke raziskave Slovenskega javnega mnenja 2016 (v nadaljevanju SJM16). Te sem uporabila na primer pri opisu tradicionalnih spolnih vlog in pričakovanj v Sloveniji, kar se tiče opravljanja gospodinjskega in skrbstvenega dela.

Primer sekundarne rabe podatkov

Za možnost uporabe podatkov iz kataloga ADP sem izvedela na delavnici o uporabi podatkov hranjenih v ADP, ki je bila izvedena na Fakulteti za družbene vede. Tovrstne dodatne aktivnosti in informiranje, ki jih študentom nudijo različne organizacije na FDV, vidim kot zelo pomembne, saj menim, da študentke in študentje v sklopu študija ne dobijo vedno dovolj informacij o tem, kakšen dostop imajo in kako lahko podatke uporabijo. V praksi je dostop do podatkov v ADP izjemno enostaven, zbirka podatkov pa je tako raznolika, da lahko pripomore h kakovostnem delu študentkin študentov družboslovja in humanistike. Enostaven in čim bolj odprt dostop do tovrstnih podatkov vidim kot izjemno pomemben, saj zagotavlja nadaljnjo uporabo podatkov, pridobljenih s kakovostnim raziskovanjem in spodbuja k nadgradnji novih raziskav.

Več rezultatov in informacij glede postopka zbiranja podatkov je na voljo v magistrski nalogi »Samozaposlene ženske v neoliberalnem kapitalizmu: osebne odločitve, prepričanja in pričakovanja na primeru Slovenije«.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>