Piše: Tajda Ferko, mag. kult.
Raziskava Feministični aktivizem je potekala v prvi polovici leta 2016, in sicer v sklopu diplomske naloge pod mentorstvom dr. Zdenke Šadl, FDV. Glavni predmet raziskave so bila študentska feministična društva v Združenem kraljestvu. Slednja smo raziskovali v luči glavne značilnosti tretjega vala feminizma – intersekcionalnosti.
Kaj je intersekcionalnost oz. medpresečnost?
Pojem intersekcionalnost se je pojavil v 80ih letih prejšnjega stoletja in sprva poudarjal presečišča med seksizmom in rasizmom, nato pa vključil še druge oblike sistematičnega zatiranja in sovraštva do družbenih manjšin (na osnovi družbenega razreda, etnije, narodnosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, starosti, telesne teže). Nekoliko poetično, pa vendar z realistično noto bi lahko trdili, da intersekcionalnost deluje z namenom premagovanja diskriminacije in vzpostavitve razmer, ki bi vsem ljudem omogočala popolno uživanje njihovih temeljnih človekovih pravic. Del tega gibanja so tudi študentska feministična društva, ki delujejo na približno dveh tretjinah vseh univerz v Združenem kraljestvu.
Posebnosti raziskave
Empirični del raziskave je predstavljal največji izziv predvsem zaradi prostorske oddaljenosti od sodelujočih anketirancev in drugih sogovorcev. Hkrati je na raziskovanje bistveno vplivala tudi relativna neraziskanost izbrane teme. Zveze študentov so namreč v znanstveni literaturi skoraj popolnoma neraziskane, še bolj očitno pa je pomanjkanje raziskav o študentskih feminističnih društvih (v nadaljevanju ŠFD).
Še pred izvedbo anket in intervjujev je bilo tako najprej potrebno pridobiti ne zgolj čimveč ozadja o delovanju društev in njihovih nalogah, temveč si zagotoviti tudi najbolj osnovne podatke o populaciji – število ŠFD, njihova razporejenost po državi, število članov, ipd. Vsi omenjeni podatki so bili pridobljeni z osebnimi intervjuji s člani_cami študentskih feminističnih društev (26. april–18. maj 2016), z osebno korespondenco preko elektronske pošte z Elizabeth Evans[1], avtorico knjige na temo tretjega vala feminizma, (13.–19. februar 2016), v pogovoru z Jonathanom Deanom, profesorjem politologije in dobrim poznavalcem študentskega feminizma na Univerzi v Leedsu (25. april 2016) in z analizo spletnih strani študentskih feminističnih društev ter njihovega delovanja na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter.
Pri raziskovanju so bile očitne tudi nekatere omejitve ankete, v prvi vrsti reprezentativnost vzorca, saj je v anketnem vprašalniku sodelovalo zgolj 23% vseh ŠFD. S tem so rezultati ankete reprezentativni zgolj do določene mere, kar je bil dodaten razlog za izvedbo poglobljenih intervjujev. Drugi dve omejitvi izvedene ankete sta problem neenakomerne razporeditve respondentov preko posameznih ŠFD in problem nerazumevanja nekaterih ključnih pojmov, uporabljenih v anketi. V primeru nadaljnjih raziskav na to temo, bi bilo v anketnem vprašalniku zato smiselno vključiti kratko razlago ključnih pojmov.
Študentska feministična društva
V Združenem kraljestvu deluje 84 študentskih feminističnih društev, kar pomeni, da ima svoje feministično društvo okrog 66 % vseh univerz po Združenem kraljestvu. ŠFD so ustanovljena in vodena izključno s strani študentov, njihova notranja organizacija in hierarhizacija pa se od društva do društva razlikujeta.
Ugotovitve
- Empirična raziskava, ki je vključevala ankete s člani_cami društev in intervjuje z vodstvom društev, je pokazala, da intersekcionalnost pomembno obarva njihov diskurz o feminizmu. Visoka stopnja identificiranja z intersekcionalnostjo je razvidna tako iz anket kot tudi iz intervjujev.
- Očitno je, da je govor o valovih feminizma bistveno manj opazen v primerjavi z govorom o intersekcionalnosti. Kljub dejstvu, da sta oba koncepta v feminističnih študijah prisotna že več desetletij, pa je intersekcionalnost tista, ki je izrazito pozornost pridobila v zadnjih nekaj letih.
- Problem poudarjanja intersekcionalnosti ostaja njegova akademskost, ki lahko odvrača tiste, ki do teoretičnih diskurzov o njej nimajo dostopa.
- Kako bi lahko razširili intersekcionalnost ŠFD preko akademskih publikacij v prakso? Eden izmed načinov bi bilo organiziranje dogodkov, ki bi bili odprti za vse, ne zgolj za študente_ke univerz. Z vključevanjem širšega kroga ljudi bi lahko premestili problem prevelike akademskosti intersekcionalnosti in feminizma nasploh.
Viri:
- Evans, E. (2015). The Politics of Third Wave Feminisms: Neoliberalism, Intersectionality, and the State in Britain and the US. Basginstoke: Palgrave.
- Ferko, T. (2016). Študentska feministična društva v Združenem kraljestvu v povezavi s tretjim valom feminizma (diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Dostopno prek http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=34287965&fmt=11&lani=si
- Ferko, T. (2017). Intersekcionalnost in feministični aktivizem, 2016: študentska feministična društva v Združenem Kraljestvu [podatkovna datoteka]. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP-IDNo: FEMAKT16.
[1] E. Evans je v letu 2016 tudi sama raziskovala študentska feministična društva. Njeno delo v času pisanja moje diplomske naloge še ni bilo objavljeno, zato sem se pri pisanju opirala na informacije, ki mi jih je posredovala preko elektronske pošte.
