Dne 12. 6. 2018 je na Fakulteti za družbene vede potekal drugi »Raziskovalni dan FDV«, katerega namen je bil osvetliti vsebine, povezane z etiko na področju raziskovanja ter predstavitev raziskovalnih centrov, ki delujejo na FDV, z namenom okrepitve medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Uvodoma sta vse prisotne nagovorila dekanja FDV, prof. dr. Monika Kalin Golob in prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavno, izr. prof. dr. Iztok Prezelj.
V uvodnem delu je kot glavni govorec nastopil direktor Javne Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) prof. dr. József Györkös, ki je predstavil umeščenost ARRS v raziskovalni prostor. Povedal je nekaj o delovanju agencije, s kakšnimi izzivi se srečujejo ter podal kratek pregled ARRS v številkah. Kot so trendi v številnih drugih evropskih državah in zahteve financerjev evropskih projektov, ima tudi ARRS v načrtu zagotoviti odprti dostop do publikacij in raziskovalnih podatkov. Zahteve po odprtem dostopu so zapisane tudi v »Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020«, s katero tudi Slovenija pristopa k uveljavitvi določil glede odprtega dostopa do znanstvenih informacij, skladnimi s priporočili Evropske komisije (več informacij dostopnih na mizs.gov.si). Pri tem je poudaril še prepoznavno pionirsko vlogo FDV na področju odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov, pri čemer je navedel Arhiv družboslovnih podatkov kot zgled, ki ga ARRS vidi kot pomembnega pri svojem delu. Zahteva po objavi raziskovalnih podatkov v odprtem dostopu bo tako zapisana tudi v prihodnjih razpisih ARRS.
V prvem delu, vezanem na področje etike v raziskovalnem delu, smo se seznanili z nekaterimi primeri dobrih in slabih praks pri raziskovanju na osnovi Evropskega kodeksa etike oziroma integritete, ki jih je predstavil izr. prof. dr. Iztok Prezelj. Pri tem je izpostavil štiri načela raziskovalne integritete: zanesljivost, poštenost, spoštovanost in odgovornost. Obenem je opozoril, da naše delo določa tudi Etični kodeks za raziskovalce Univerze v Ljubljani, h kateremu smo zavezani. Ta govori o kompetentnosti, izvajanju raziskovalnega dela, zaupnosti, odnosu do družbe in avtorstvu. Sledila je kratka predstavitev evropske Uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki je stopila v veljavo 25. maja 2018, o kateri je podrobneje govoril vodja Arhiva družboslovnih podatkov, doc. dr. Janez Štebe. Seznanil nas je s posameznimi določili Uredbe ter poudaril, da je ustrezno načrtovanje in ravnanje s podatki sestavni del raziskovalne etike. O tem govorita že GDPR, ki dopušča izjemo za uporabo podatkov za raziskovanje in arhiviranje ter Evropski kodeks za ohranjanje raziskovalne poštenosti, ki nalaga, da je etična dolžnost raziskovalca, da vse primarne in sekundarne podatke hrani v varni in dostopni obliki, jih dokumentira in arhivira za daljše obdobje ter tako da na voljo kolegicam in kolegom.
Sledila je predstavitev vloge Komisije za etiko na raziskovalnem področju (KER), ki jo je Fakulteta za družbene vede kot tretja fakulteta Univerze v Ljubljani ustanovila leta 2016. Predsednica komisije, zn. svet. dr. Metka Stare, je predstavila pristojnosti KER, vrste vlog, časovno obravnavo ter dosedanje delo. Prvi del srečanja je zaključil mag. Janez Jug, ODKJG, s predstavitvijo neetičnih praks predatorskih založb in revij. Seznanil nas je s praksami spornih revij (t.i. »plenilske« in »lažne« revije), predstavil nam je tudi nekaj pasti pri objavi znanstvenih člankov, na katere moramo biti še posebej pozorni. Podal je še nekaj koristnih nasvetov o tem, kako lahko sami preverimo verodostojnost revij oziroma kako to preverjajo v Osrednji družboslovni knjižnici Jožeta Goričarja na FDV, na katero se lahko v primeru negotovosti in dvomov obrnemo.
V drugem delu so se na kratko predstavili štirje raziskovalni centri, ki delujejo znotraj FDV. To so Center za mednarodne odnose (prof. dr. Maja Bučar), Center za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje v povezavi s predstavitvijo Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani – dr. Simon Krek (doc. dr. Nataša Logar), Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (zn. sod. dr. Brina Malnar) in Center za socialno psihologijo (izr. prof. dr. Tanja Kamin).
Pobuda iz publike je bila, malo v šali, malo za res, da se na naslednjem raziskovalnem dnevu predstavijo centri, ki imajo moške vodje, saj so letos kot predstavnice nastopile samo ženske.
Na koncu smo si ogledali tudi konceptualno-umetniško inštalacijo z naslovom Hegel’s Begriff (“Heglov Begriff”), ki jo je predstavil njej avtor doc. dr. Mirt Komel.
