Domov » blog, stroka

Poročilo z delavnice ‘Legal and ethical issues of combining survey data with new forms of data’

11 July 2018 Brez komentarjev Tagi: , , , Janez Štebe

Piše: dr. Janez Štebe

Tretja v vrsti delavnic projekta SERISS (Obzorje 2020, pogodba št. 654221), posvečenih mreženju strokovnjakov s področja družboslovnega anketiranja (med drugimi vključuje predstavnike Eurostat, Eurofound, OECD (PIAAC), ISSP, European Union Agency for Fundamental Rights (FRA), Gallup World Poll, RTI, Kantar Public, in Ipsos MORI), je potekala 19. junija 2018 v prostorih Londonske univerze CITY. Delavnica s kakimi tridesetimi udeleženci je potekala znotraj 6. sklopa projekta SERISS, ki se ukvarja s pravnimi in etičnimi vidiki novih in nastajajočih vrst podatkov.

Vzdolž te tematike so organizatorji izpostavili vprašanja povezovanja anketnih in drugih vrst podatkov. V projektu SERISS so namreč kot partnerji vodilne evropske družboslovne infrastrukturne enote European Social Survey (ESS ERIC), Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe (SHARE ERIC) in Consortium of European Social Science Data Archives (CESSDA ERIC) ter organizacije, ki predstavljajo projekte Generations and Gender Programme (GGP), European Values Study (EVS) ter WageIndicator Survey. Arhiv družboslovnih podatkov, ki ga v projektu pretežno predstavlja pisec, sodeluje pod okriljem konzorcija CESSDA ERIC.

Tower Bridge by Tony Hisgett

Povezovanje različnih vrst podatkov je vroča tematika, saj imajo tradicionalne ankete težave zaradi naraščajočega nesodelovanja pri anketah. Obsežni in kompleksni mednarodni anketni projekti, kot so zgoraj omenjeni, lahko izboljšajo svojo kakovost s povezovanjem in nadomeščanjem dela podatkov s podatki iz drugih virov. Podatki družbenih medijev lahko prispevajo vsebine, ki jih z anketami niti ne moremo pridobiti, povezovanje z uradnimi registrskimi podatki pa lahko prispeva bolj zanesljive podatke in ponuja okvir za ocenjevanje kakovosti anketnih podatkov in boljše načrtovanje izvedb.

Pravni in etični vidiki povezovanja podatkov so v veliki meri odvisni od uveljavitve nove zakonodaje o varstvu podatkov (GDPR), ki pa si v praksi šele utira pot. Uvodno predstavitev raziskovalnih vidikov uveljavljanja GDPR je imela Marianne Høgetveit Myhren, Norwegian Centre for Research Data – NSD.

Nadaljeval je Andrew Charlesworth, Bristol University, ki je predstavil britanske raziskovalne in etične izkušnje in poglede. Zmeraj, ko povezujemo podatke, zlasti pa nove in nastajajoče vrste podatkov, ki so lahko občutljivi in imajo vprašljiv status glede javnosti ali zasebnosti, lahko prestopimo pravne, še zlasti pa etične meje dopustnega. Navedel je več spornih primerov raziskav občutljive tematike in izpostavil nosilno vlogo etičnih komisij kot mehanizma, ki vzpostavlja zaupanje javnosti do znanosti. Britanski pristop glede GDPR naj bi bil sektorsko vezan na zakonsko podlago javnega interesa za zbiranje osebnih podatkov, ter tradicije sklicevanja na pravico javnega dostopa do informacij. Tu so mehanizmi notranjega nadzora ključni.

Ob povezovanju anketnih podatkov s podatki družbenih medijev, kakor sta v sledeči predstavitvi ugotavljala Curtis Jessop, NatCen Social Research (tudi pobudnik http://nsmnss.blogspot.com/) in Tarek Al Baghal, University of Essex, anketni podatki dobijo posredne identifikatorje, ki jih opredelijo kot osebne podatke, tudi če smo jih sicer obravnavali kot anonimne. Slednje vodi do vprašanj nadzora dostopa do manj anonimnih podatkov za drugo rabo, ki ga lahko izvajajo posebej usposobljeni podatkovni arhivi.

V diskusiji ob predstavitvah in v skupinskih tematskih diskusijah smo na teh izhodišč izpostavili dileme glede pridobivanja privolitve oz. soglasja za sodelovanje. Če je pravna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov javni interes, ali smemo govoriti o privolitvi ali gre le za seznanitev. Potrebno je ločiti privolitev kot pravno podlago, in tedaj slediti določilom GDPR glede izrecnosti, nedvoumnosti, dokazljivosti te privolitve, ter privolitev kot etično obveznost ob podlagi javnega interesa. Prva naj bi vsebovala granularno privolitev za posamezne korake obdelave. Druga, kot so se večinoma zavzemali razpravljavci, bi lahko vsebovala enkratno privolitev ob ustrezni obvestitvi o splošnejšem namenu in podlagi zbiranja podatkov, vključno z nameni druge rabe in arhiviranja podatkov. Pomembno pa je paziti tudi na ubeseditev v enem ali drugem okviru. Soglasje za povezovanje anketnih podatkov naj bo dano posebej, ali ob začetku ali ob koncu anketiranja, kakor je na podlagi preizkušanja v predstavitvi Consent-related challenges and strategies razpravljal Joseph Sakshaug, Institute for Employment Research – IAB. Postavljali pa so si  tudi vprašanja, kako v praksi uveljaviti izjeme za raziskovanje, predvidene v 79. členu GDPR.

College Building at City University

Daniel Schmidutz, SHARE ERIC, je v predstavitvi Implementing consent for record linkage in a cross-national survey podal razloge, da bodo v anketi SHARE dosledno sledili pristopu privolitve, ki je skladna z GDPR. Tudi zaradi posebej kompleksne panelne zasnove vzorca ankete je po njihovem pomembna preglednost nad tem, kaj se bo s podatki dogajalo, saj je to povezano z zaupanjem respondentov, od katerih se pričakuje nadaljnje sodelovanje. In seveda imajo zaradi nadaljevanja panela ločeno shranjene kontaktne podatke, kar zahteva dodatno skrb pri varovanju osebnih podatkov.

Pisec tega bloga je vodil eno od dopoldanskih sekcij ter popoldansko diskusijo o vprašanjih privolitve ob povezovanju anketnih in podatkov novih medijev. Poleg novih poznanstev bodo vsebine razprav koristne za pripravo zaključnega poročila in z njim povezanih priporočil raziskovalcem, ki se srečujejo z novimi in nastajajočimi vrstami podatkov.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>