Domov » blog

FOSDEM – največja konferenca razvijalcev prostega in odprtokodnega programiranja v Evropi

12 March 2018 Brez komentarjev Sergeja Masten

Piše: dr. Samo Penič, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

 

Konferenca FOSDEM je 2-dnevni dogodek, ki ga vsako leto organizirajo na univerzi Université Libre de Bruxelles v Belgiji. Prvič je bila konferenca izvedena leta 2001 pod imenom OSDEM (Open source developers of Europe meeting), vendar se je že naslednje leto preimenovala v FOSDEM (Free and Open source developers of Europe meeting) na pobudo Richarda Stallmana, vodje gibanja za prosto programje.

S pojmom odprta koda (Open Source) označujemo stvari, katerih ustroj je viden vsem in ne samo tistim, ki so neposredno vpleteni v proces njihove izgradnje. Poleg tega, da je s tem omogočen uvid v delovanje stvari, jo lahko tudi spreminjamo in prilagajamo svojim potrebam ali izboljšujemo v korist skupnosti. Odprta koda prihaja iz računalniških krogov, kjer koda predstavlja človeku berljivo obliko računalniškega programa, vendar se je izraz prijel tudi na področjih, ki niso nujno povezana z računalniki.  Odprtokodno gibanje (Open-source Software Movement)  v svetu programske opreme se je razvilo leta 1998, kot posebna veja nekega drugega gibanja – gibanja za prosto programje (Free Software Movement), ki pa obstaja že iz osemdesetih let. Razlika med njima je predvsem v odnosu do lastniške (proprietary) programske opreme. Gibanje za prosto programje se zavzema za programsko opremo in njeno prosto dostopnost kot človekovo pravico, kjer je vsaka oblika zapiranja lastniške programske opreme neetična in nepravična. Odprtokodno gibanje je bolj »popustljivo« in usmerja svoje moči v približevanje odprte kode uporabnikom ter njeno umeščanje v poslovni prostor, poudarja prednosti razvojne metodologije odprte kode, hkrati pa dovoljuje razvoj lastniške programske opreme. Dostikrat na razliko med izrazoma prost in odprtokoden neupravičeno kar pozabimo.

Čakanje na prosto mesto v predavalnici (Foto: Samo Penič)

FOSDEM je tako največja konferenca razvijalcev prostega in odprtokodnega programja v Evropi. Je brezplačna in odprta do te mere, da ni potrebna niti registracija na dogodek ali na posamezna predavanja. V dveh dneh se zvrsti veliko število predavanj najrazličnejših tematik. Čeprav je v osnovi konferenca primarno še vedno namenjena razvijalcem programja, pa se današnja družba srečuje z ogromno vprašanji na temo odprtih podatkov, odprtih formatov, pravne podlage za deljenje odprtih podatkov in drugih problemov, ki jih konferenca tega kova ne more zaobiti. Tudi letošnja konferenca FOSDEM 2018, ki se je zgodila 3. in 4. februarja, ni razočarala z naborom zanimivih predstavitev sodobnih tehnoloških rešitev, hkrati pa je izpostavila še nerešena in nova vprašanja povezana s pravnim vidikom deljenja odprte kode in odprtimi formati.

Dogodek je bila poln razvijalcev programske in strojne opreme, poslovnežev, študentov, pravnikov in ostalih obiskovalcev. V 33 predavalnicah je vzporedno teklo 8 splošnih in 42 razvojno orientiranih sekcij. Bojazen, da ne bi mogel udeleženec najti zanimivega predavanja zase v kakšni sekciji, je bila tako odveč. Pravzaprav je dilemo predstavljala prevelika izbira zanimivih tem, ki so se odvijale sočasno. Prestavljanje med različnimi predavalnicami je bilo včasih težko, če že ne nemogoče, saj je bila pred nekaterimi vrati v predavalnico vrsta čakajočih. Ker so organizatorji predavanja snemali in predvajali v živo na spletu, je bilo možno predavanja spremljati kar na svojih prenosnikih na stopniščih fakultet. Predavanja so zbrana in dostopna na spletni strani https://video.fosdem.org/2018/ tudi po zaključku konference.

Poleg predavanj je konferenco popestril spremljajoči program. V predprostorih predavalnic so podjetja predstavila svoje odprtokodne produkte. Organizacije, ki promovirajo odprto kodo, so delile promocijski material in predstavljale svoje programe. Prisotne so bile celo nekatere pogosteje zastopane distribucije operacijskega sistema Linux. Podjetja, ki so finančni podporniki odprte kode, so prišla to tudi povedati z nalepkami, brezplačnimi majicami, »odprtim pivom« in zaposlitvenimi priložnostmi. Med obiskovalce so poslala tudi svoje lovce na glave ter zasula oglasne deske s ponudbami za delo na odprtokodnih projektih po Evropi.  Ker predstavlja konferenca tudi možnost srečanja med razvijalci projektov v živo, se je poleg konference odvilo še preko 20 razvojnih sestankov in družabnih dogodkov, na katerih so se razvijalci, ki se sicer pogovarjajo preko elektronskih kanalov, srečevali in spoznavali med seboj.

Oglasna deska s ponudbami za delo (Foto: Samo Penič)

Razstavni prostor distribucije Gentoo (Foto: Samo Penič)

Nekateri so konferenco spremljali kar na svojih prenosnikih (Foto: Samo Penič)

 

 

 

 

 

 

 

 

Key Signing Party (Vir: Commons Wikimedia)

Ker je konferenca vseeno pretežno računalniško obarvana, so organizatorji poskrbeli tudi za možnost opravljanja izpitov mednarodno priznanih certifikatov različnih stopenj znanja operacijskega sistema Linux. Zabaven dogodek za računalniške privržence in varnostno osveščene uporabnike računalnikov pa je zagotovo Key Signing Party, ki spominja na kakšen organiziran dogodek hitrih zmenkov. Udeleženci se med sabo identificirajo z uradnim osebnim dokumentom in si izmenjajo podatke o enkripcijskih ključih GPG (GNU privacy guard) – neke vrste digitalnih certifikatov. Ključi so uporabni za elektronsko podpisovanje dokumentov ali elektronske pošte ter za njihovo enkripcijo. Zato, ker si ključe izdela vsak sam in za njihovo verodostojnost ne jamči nobene centralizirana entititeta (država ali kakšen drug izdajatelj) je pomembno, da jih s svojimi ključi podpiše večje število uporabnikov. Če nam pride pod roke ključ, ki smo ga podpisali sami ali kdo izmed naših prijateljev, potem smo lahko prepričani, da je ključ varen in res pripada osebi, katera trdi da je njen. S tem razširijo mrežo zaupanja svojih ključev, kar je ključnega pomena za varnost decentraliziranega sistema GPG.

Komentiraj!

Dodajte svoj komentar ali uporabite trackback iz svoje strani. Lahko se tudi naročite na komentarje preko RSS.

Be nice. Keep it clean. Stay on topic. No spam.

Lahko uporabite:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <s> <strike> <strong>