CESSDA Widening srečanje 2018
Po zaključku projekta evropske komisije, CESSDA Strengthening and Widening leta 2017, CESSDA ERIC aktivno nadaljuje svojo dejavnost širitve tudi v letu 2018. Načrtovanih je več dogodkov, od katerih je prvi potekal 5. in 6. junija 2018 v Milanu v Italiji. Srečanje je organiziral UniData – Bicocca Data Archive, ki nastopa kot skupni arhiv sedmih oddelkov s področja družbenih ved in humanistike Univerze v Milanu – Bicocca.
To srečanje je del nenehnih prizadevanj za krepitev in razširitev konzorcija CESSDA po Evropi in zunaj nje. Trenutno je v konzorcij vključenih šestnajst evropskih držav in ena opazovalka, pri čemer je več držav v procesu včlanjevanja. Dogodek je bil namenjen predstavnikom ministrstev, raziskovalnih centrov in ponudnikov podatkovnih storitev iz potencialnih partnerskih držav.
Srečanje je otvorila Christina Messa, rektorica univerze Milano Bicocca, ki v tem tednu praznuje 20 let svojega obstoja. Izpostavila je pomen trajnosti infrastruktur, tudi v luči financiranja in interdisciplinarnosti raziskovanja. Povezljivost različnih ved in izmenjava informacij bo v bodoče izrednega pomena. Grazia Pavoncello iz Ministrstva za izobraževanje, univerzo in raziskovanje je dejala, da ministrstvo prepoznava CESSDO kot pomembno raziskovalno infrastrukturo in jo v prihodnosti namerava vključiti v nacionalni Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur. Otvoritveno sekcijo je zaključila Sonia Stefanizzi, direktorica UniData, ki je nekaj besed namenila zgodovini organizacije. UniData je namreč prevzel naloge in vsebine, ki jih je pred tem izvajal arhiv ADPSS- Sociodata že od leta 1999. Center izvaja vse funkcije podatkovnega arhiva, tako prevzem, hrambo in dokumentiranje, kot tudi deljenje, pri čemer sledi OAIS modelu in upošteva DDI specifikacijo za opis metapodatkov. Izzive vidijo v okrepitvi primerjalnega raziskovanja, izmenjavi in razširjanju podatkov, v spodbujanju kulture sodelovanja pri ustvarjanju, v spodbujanju interdisciplinarnih raziskav v okviru družbenih ved in v okrepitvi mednarodnega sodelovanja.
Sekcijo razvoja trajnostnih raziskovalnih infrastruktur (RI) je otvoril Jan Hrušak, podpredsednik ESFRI. S trajnostnim razvojem se Evropska komisija intenzivno ukvarja že nekaj let. Leta 2017 je izšla publikacija Long-Term Sustainability of Research Infrastructures, v kateri navajajo naslednja priporočila:
- Vzpostaviti in vzdrževati odličnost skozi celotni življenjski cikel RI.
- Zagotoviti prave ljudi na pravem mestu v pravem trenutku, z namenom zagotoviti dostop do vseh bistvenih spretnosti.
- Usklajeno delovanje RI, da bi zagotovili stroškovno učinkovito zagotavljanje storitev uporabniškim skupnostim.
- V celoti izkoristiti potencial RI kot inovacijskih vozlišč z vključevanjem strategij za njihov razvoj v nacionalne in evropske inovacijske politike.
- Nastaviti učinkovite načine za določanje ekonomske in širše družbeno vrednost RI.
- Vzpostaviti ustrezne pogoje za učinkovito upravljanje in trajnostno dolgoročno financiranje RI v vsaki fazi njihovega življenja cikla.
- Spodbujati širše usklajevanje na nacionalni in evropski ravni pri oblikovanje postopkov za načrtovanje in podporo nacionalnim in pan-evropskim raziskovalnim programom ter tako povečati njihovo strateško vrednost.
Na zadnji konferenci skupine, ki je potekala spomladi v Bolgariji so člani podali tudi nekaj priporočil za delovanje RI po letu 2020.
Ivana Veršić, operativna vodja CESSDE, v svojem govoru dodatno poudari pomembnost priporočil za delovanje RI. Priporočila pokrivajo področja znanstvene odličnosti, človeškega kapitala, podatkov, inovacij, socialno-ekonomskih vplivov, upravljanja in financiranja ter evropskega in nacionalnega usklajevanja. CESSDA kot RI s svojim delom, razvojem orodij in mednarodnih povezovanjem služi znanstveni skupnosti in družbi kot celoti.
Bjørn Henrichsen, direktor norveškega NSD, je govoril o razvoju raziskovalnih infrastruktur na področju družbenih ved. Pobudo o ustanovitvi arhiva, kjer bi bili hranjeni materiali in podatki raziskovanj je že davnega leta 1955 na svetovnem kongresu mednarodnega političnega združenja (IPSA) podal prof. Rokkan. CESSDA, kot združenje, je bilo ustanovljeno leta 1976 na pobudo sedmih evropskih arhivov družboslovnih podatkov in do leta 2011, ko je začelo s preoblikovanjem v ERIC, vključevalo 23 članic. Leta 2017 CESSDA uradno postane ERIC, katerega članice so države, le-te pa določijo nacionalnega ponudnika storitev. Henrichsen izpostavi prednosti članstva obenem pa izpostavi pomembnost nacionalnih organizacij in ureditev. Pomembno je namreč imeti rešeno nacionalno financiranje lokalnih dejavnosti in uradno povezovanje z mednarodnimi institucijami. Potrebujemo močno lokalno organizacijo in podporo raziskovalnih svetov in ministrstev. Le tako bodo lahko institucije dosegle svoj polni potencial.
O povezovanju podobnih infrastruktur in projektov je v nadaljevanju govoril Ron Dekker, direktor CESSDE, ki je predstavil vsebino predloga sodelovanja v projektu SSHOC. V predlogu so kot partnerji navedene CESSDA, CLARIN, DARIAH, E-RIHS, ESS in SHARE, kjer bomo s skupnimi močni pripravljali vsebine za raziskovalce.
Popoldansko sekcijo je otvoril Janez Štebe, vodja ADP, ki je predstavil rezultate projekta CESSDA SaW. To so obsežno Poročilo o stanju posameznih podatkovnih servisov v Evropi, Nacionalni razvojni načrti, Orodje za pomoč pri računanju stroškov in koristi hrambe, in drugih. Iz poročila je razvidno, da morajo številne države še dodelati oz. implementirati politiko odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.
Sledili sta predstavitvi aktivnosti, ki jih za vzpostavljanje podatkovnih servisov izvajajo na Hrvaškem in v Latviji. Na Hrvaškem je, po besedah Marijane Glavica, FFZG, prva iniciativa za vzpostavitev podatkovnega arhiva prišla leta 2006. Od takrat naprej FFZG sodeluje v številnih projektih izobraževanja in priprave dokumentacije za vzpostavitev arhiva (npr. projekti CESSDA PPP, SERSCIDA, SEEDS), v katerih je kot partner aktivno sodeloval tudi ADP. Po besedah predstavnice Hrvaške agencije za raziskovanje lahko pričakujemo vključitev CESSDE kot raziskovalne infrastrukture v naslednji Hrvaški raziskovalni in inovacijski načrt. V Latviji, je, kot omenja Janis Daugavietis, slika na področju raziskovanja na sploh izredno kritična. Latvija namreč, med vsemi evropskimi državami, najmanj sredstev letnega proračuna porabi za raziskovanje in izobraževanje. Skupnost družboslovnih raziskovalcev arhiviranje sicer podpira, vendar je pri tem neaktivna. Zaradi majhne vključenosti v EU projekte pa skoraj ni pritiska na raziskovalce od zunaj. Raziskovalci se sedaj spogledujejo z javnimi repozitoriji (kot so ZENODO ali NADA) za arhiviranje vsebin, saj bi jih s tem zaščitili pred izgubo. V panelni diskusiji, ki je sledila, so stanje v svojih državah na kratko predstavili še predstavniki arhivov Romunije (Adrian Dușa), Irske (John Howard), Islandije (Guðbjörg Andrea Jónsdóttir), Litve (Vaidas Morkevicius) in Poljske (Marcin W. Zieliński).
Drugi dan je bil posvečen predstavitvi delovnih skupin CESSDA in njihovi ponudbi. Uvodoma sta aktivnosti delovne skupine »Trust« predstavila njen vodja Hervé L’Hours, UKDS, in član Janez Štebe, ADP. Članice CESSDE so v preteklih letih pripravljale dokumentacijo in usklajevale postopke za potrebe pridobivanja certifikata Data Seal of Approval. Skupina je v okviru CESSDA SAW projekta pripravljala članice na spremenjeno certificiranje v letu 2017. Osnovni certifikat zaupanja vrednih arhivov (CoreTrustSeal) je do aprila 2018 pridobilo 9 članic, med njimi tudi ADP, ostale pa morajo dopolniti svoje postopke in dokumente. Člana sta predstavila vseh 16 področij certifikata, odgovorila na vprašanja glede zahtevnosti dokumentacije in nujne dosežene stopnje skladnosti, ki jo organizacija mora doseči, da pridobi certifikat. Predstavila sta tudi najpogostejše dileme in rešitve posameznega področja in tudi to, kako lahko skupina CESSDA Trust članici pomaga.
Irena Vipavc Brvar, ADP, je kot vodja delovne skupine za izobraževanje predstavila vsebine, ki jih skupina pripravlja z namenom usposabljanja akterjev v celotnem OAIS modelu, to so raziskovalci – dajalci podatkov, digitalni arhivisti in raziskovalci – uporabniki podatkov. Predstavila je učbenik CESSDA Data Management Expert Guide in povabila k njegovi uporabi in promociji. Udeležence je spodbudila, da bi za raziskovalce v svojih državah pripravili delavnice tako na temo načrtovanja dela s podatki za potrebe dolgotrajne hrambe kot tudi na temo uporabe podatkov. K deljenju in odprtosti namreč vedno bolj spodbujajo financerji, k temu pa nas zavezuje že sama etika raziskovanja. Predstavljeni so bili tudi izsledki raziskave kolegov iz angleškega arhiva (UKDS) o odnosu raziskovalcev do odprtega dostopa, kjer govorijo o pozitivnih izkušnjah in razlogih za deljenje. Pri vsem skupaj pa ne smemo pozabiti, da se kot digitalni arhivisti moramo izobraževati tudi sami.
John Shepherdson, vodja tehnične delovne skupine, je za konec srečanja predstavil še CESSDA podatkovni katalog. Katalog bo vseboval le metapodatke raziskovanja, ki se bodo zajemali neposredno s spletnih strani ali katalogov posameznih članic CESSDE. V različici, ki bo dostopna konec junija 2018, bo na voljo le nekaj filtrov, saj se v naslednjih letih pričakuje uvedba metapodatkovnega modela CESSDA v delovne tokove članic in s tem uporabe kontroliranega besedišča. Katalog bo javno dostopen in bo omogočal iskanje podatkov v več članicah hkrati.
Srečanje je potekalo v sproščenem ozračju univerze Bicocca, upamo pa, da se italijanski arhiv kmalu pridruži kot polnovredni član CESSDA.
Več o dogodku lahko preberete na povezavi.
