Politična participacija mladostnikov v Sloveniji  

Zapisali: dr. Urban Boljka, dr. Tamara Narat, Špela Orehek (Inštitut RS za socialno varstvo)

Uvod

Raziskovalci se nemalokrat znajdemo pred dilemo, kako oblikovati raziskovalni načrt za raziskave družbenih tem, o katerih je na voljo malo podatkov, hkrati pa smo omejeni s finančnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo.

Študija Aktivno državljanstvo mladostnikov, ki jo je v letu 2016 Inštitutu RS za socialno varstvo naročilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je eden izmed takih primerov. Naročnika je še posebej zanimala populacija mladih od 12. do 15. leta in njihov odnos do politike, razumevanje politične participacije in njihov vrednotno-politični profil. Raziskovalno vprašanje, na katerega smo iskali odgovore, je bilo: v kakšni meri so v Sloveniji za nizke stopnje politične participacije med mladostniki krivi sistemski in v kakšni meri individualni dejavniki? Analiz, ki bi dajale odgovore na ta vprašanja, je malo. To velja tako za kvantitativne raziskave na reprezentativnih vzorcih, kot tudi za raziskave, ki uporabljajo kvalitativne metode.

Vzorec in metode kvalitativnega dela študije

Izvedba raziskave na reprezentativnem vzorcu te starostne skupine zaradi finančnih omejitev ni bila mogoča, zato je bilo potrebno poiskati druge podatkovne vire. Zato smo kot vir analize uporabili del kampanje Pismo poslancu Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK). Cilj kampanje je namreč bil spodbuditi učence, da »razmišljajo o družbi in o dogajanju okoli njih, o vrednotah kot so poštenost, pravičnost, enakopravnost, /…/kako je mogoče z demokracijo in aktivno participacijo vplivati na družbo in posamezne nosilce oblasti, /…/« (KPK 2013a). Domnevali smo, da bi tekstovna analiza pisem lahko ponudila odličen in neposreden pogled v razmišljanja mladostnikov o politični participaciji, hkrati pa bi na ta način zagotovili avtentičen izraz njihovega pogleda na družbeno-politične teme, probleme in vrednote.

V vzorec, ki smo ga analizirali, smo vključili 225 pisem (od 433 prispelih na natečaj). Sicer je posebna komisija, imenovana s strani KPK, izmed vseh prispelih pisem sama izbrala 112 pisem, ki so bila objavljena v tiskani publikaciji Zbornik ustvarjalnega natečaja Komisije za preprečevanje korupcije za osnovne šole, ki so jo predstavili na zaključnem dogodku v okviru dogodkov ob Mednarodnem dnevu boja proti korupciji leta 2013. Za potrebe naše analize smo na KPK poslali prošnjo za pridobitev pisem učencev, ki so sodelovali na natečaju. Želeli smo namreč analizirati vsa pisma in ne samo tista, ki jih je izbrala njihova posebna komisija. Skušali smo torej karseda razširiti vzorec in zagotoviti čim večjo vključenost otrok, četudi njihovih pisem ni izbrala komisija (morda zaradi slabše kakovosti, regijske zastopanosti ipd.). Po privolitvi v sodelovanje je KPK na osnovne šole, kjer so pisma nastala, naslovila prošnjo za njihovo analizo s strani IRSSV. Zaradi načina zbiranja podatkov vzorec seveda ni reprezentativen, saj to ni bil prvotni namen pisem. V vzorcu prevladujejo dekleta (skoraj dve tretjini), najmanj pisem so napisali učenci sedmih razredov, skoraj polovica piscev pisem prihaja iz šol, ki delujejo v vaškem okolju, med regijami pa s kar tretjino pisem prevladuje podravska statistična regija. Predvidevamo tudi, da so v natečaju sodelovali učenci, ki so bolj motivirani za sodelovanje v tovrstnih aktivnostih, in da pisma vsaj do določene mere odražajo družbeno zaželena stališča, kar gotovo vpliva na zapise. Na vsebino pisem je prav gotovo vplival tudi sam postopek izvedbe natečaja, učitelji (in učenci) so namreč morali slediti točno določenim smernicam KPK (2013b). Pridobljeni tekstovni material je z raziskovalnega vidika kljub temu dragocen, vendar se moramo zavedati njegovih omejitev. Snovalci natečaja, v okviru katerega so pisma nastala, namreč niso predvideli kasnejše tekstovne analize. S tega vidika so ti surovi podatki neprimerljivi s podatki, ki bi jih npr. pridobili s skrbno načrtovanimi kvalitativnimi metodami, kjer bi nadzorovali zasnovo raziskave in potek pridobivanja podatkov.

Za analizo vsebine pisem smo uporabili naslednji raziskovalni postopek:

1. Kategorizacija besedila (v našem primeru vseh pisem v vzorcu) v tematske kode

Cilj prve faze tekstovne analize je bil opredelitev kod glede na raziskovalna vprašanja in vnaprej določeno kategorizacijo. Pojem kategorije v kvalitativnem raziskovanju razumemo kot skupino pojmov, tem, konceptov, idej in stališč, ki jih na podlagi podobnosti ali drugih vnaprej določenih kriterijev, umestimo v določeno kategorijo. To nam omogoča razumevanje in poenostavitev napisanega z uvidom v naše raziskovalne cilje in uvrstitvijo določenih delov besedila v določeno kodo. Proces kodiranja torej omogoča analizo, poimenovanje, kategoriziranje, teoretično razporeditev in strukturiranje besedila. Pisma mladostnikov smo vnesli v program za kvalitativno analizo podatkov MAXQDA, jih prebrali upoštevajoč teoretsko predznanje in naša raziskovalna vprašanja ter opredelili ključne koncepte, ki se pojavljajo v pismih. Na podlagi tega je sledilo oblikovanje kratkih navodil, ki so opisala in opredelila kazalnike, na podlagi katerih, je koder razvrščal dele besedila v izbrane kode oz. kategorizacijo. Kategorije razumemo kot skupino pojmov, tem, konceptov, idej, stališč ipd., ki jih na podlagi podobnosti ali drugih vnaprej določenih kriterijev združujemo. V našem primeru smo določili 9 kategorij in 91 kod, v katere je bilo razvrščenih 6606 citatov (delov besedila, ki spadajo v določeno kodo).

2. Kvantifikacija različnih kod v celotnem besedilu

Ta metoda nam ponuja osnovni pregled pomembnosti tem, o katerih so pisali učenci. Analizirali smo tri kazalnike: število kod v besedilu, delež kodiranega besedila v celotnem besedilu in delež pisem, v katerih se določena koda pojavi.

3. Kvantifikacija različnih kod glede na osnovne demografske spremenljivke (in glede na druge kode)

Ta metoda nam je omogočila analizo pomembnosti določenih tem (kod) glede na druge teme (kode) v celotnem korpusu besedila in po demografskih spremenljivkah. S tem smo med drugim poskusili odgovoriti na vprašanja, kot je na primer, ali se koda brezposelnost v večji meri pojavlja glede na spol, razred, tip naselja in statistično regijo piscev pisem ter na vprašanja, kot na primer, v kolikšni meri se v pismih, ki vsebujejo kodo brezposelnost, pojavlja tudi koda politika me zanima.

4. Prekrivanje kod in analiza omrežja kod

V procesu kodiranja je lahko določen del besedila kodiran z več različnimi kodami. Npr. podrobneje nas je zanimalo, o čem pišejo učenci v delu besedila, ki je kodirano s kodo negotova prihodnost, zato smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bile s to kodo hkrati kodirane tudi druge kode. Prekrivanje kod smo obravnavali in analizirali kot omrežje, ki je prikazano na Sliki 3. Uporabili smo program Gephi in algoritem za razporeditev in manipulacijo omrežja ForceAtlas2. Pri tem velikost kod in njihova središčnost (angl. degree centrality) v omrežju predstavljata najpomembnejše kode z vidika vseh povezav in števila vseh prekrivanj. Tako je npr. koda pomanjkanje vrednot pomembna koda z vidika števila kodiranj, ni pa središčna koda, saj je v primerjavi s kodo brezposelnost, ki se nahaja v sredini omrežja, manj povezana z drugimi kodami. Število prekrivanj posameznih kod je ponazorjeno z debelino črte, ki kode povezuje. Vseh različnih povezav med kodami je 1690, prekrivanj pa 7103. Zaradi večje preglednosti omrežje na Sliki 1 prikazuje samo povezave med kodami, ki so večje od štirih prekrivanj. Takih različnih povezav je 404 oz. 4819 vseh prekrivanj.

Interaktivna različica posodobljenega omrežja je dostopna na spletni strani Virostatiq.

5. Vsebinska analiza kodiranega besedila

Ključni korak je bila končna vsebinska analiza besedila, ki predstavlja sintezo vseh zgornjih tehnik. S pomočjo zgoraj opisane kategorizacije smo vsebinsko analizirali besedilo. Npr. zanimalo nas je, kaj so učenke iz večjih mest napisale povedale o davkih. S pomočjo programa za kvalitativno analizo podatkov smo pridobili vse dele besedila, ki so kodirani s kodo davki, in ki so ga napisale učenke, ter ga vsebinsko analizirali. To besedilo smo npr. primerjali z deli besedila, v katerih so o davkih govorili učenci in iskali podobnosti, razlike ter utemeljitve.

Vzorec in metode kvantitativnega dela študije

Na podlagi ugotovitev tekstovne analize pisem, s katero smo že delno odgovorili na nekatera raziskovalna vprašanja, smo oblikovali podrobnejša raziskovalna vprašanja, na katera smo skušali odgovoriti še s kvantitativnimi raziskovalnimi metodami. Uporabili smo podatke raziskav Slovenska mladina 2010 (Lavrič in drugi 2011) in Slovenska mladina 2013 (Flere in drugi 2014), ki so dostopni v Arhivu družboslovnih podatkov. Ključni cilj je bil ugotoviti, kako sta povezana vrednotni okvir slovenskih mladostnikov in njihovo politično udejstvovanje. Pri tem nas je (med drugim) zanimalo,

• kam se slovenski mladostniki umeščajo na lestvici, ki meri usmerjenost v individualizem oz.. kolektivizem in katere vrednote najbolj cenijo,
• njihova umestitev v politični prostor (glede na osi liberalnost-avtoritarnost in levo-desno) in kakšen je odnos med tema umestitvama in
• občutkom prepada med mladostniki in političnimi odločevalci ter njihovo politično aktivnostjo.

Tudi pri analizi teh podatkov smo naleteli na omejitve. Vzorec namreč ne vključuje mladih v zadnji triadi osnovne šole, ampak starostne skupine 15 oz. 16 do 19 let, 20 do 23 let in 24 do 27 oz. 29 let. Na raziskovalna vprašanja smo torej odgovarjali na podlagi ugotovitev, do katerih smo prišli na podlagi analize dveh različnih starostnih skupin mladostnikov. Govorimo lahko torej o  dveh različnih vrednotno-političnih profilih. Prvi je profil mladostnikov starih od 12 do 15 let, katerega značilnosti smo ugotavljali na podlagi analize pisem poslancem, drugi pa vzorec starejših mladostnikov (15 – 19 let), katerega značilnosti ugotavljamo na podlagi že obstoječih podatkov dveh raziskav slovenske mladine na reprezentativnem vzorcu (pri raziskavi Slovenska mladina 2013 gre za nadomestek naključnega vzorca, ki se približuje reprezentativnemu vzorcu za populacijo mladih med 16. in 27. letom starosti.). Še pomembnejša omejitev je, da ti raziskavi v svoji zasnovi ne obravnavata neposredno naše raziskovalne teme.  Zato je bilo potrebno razmisliti, katere spremenljivke je bilo smiselno uporabiti.

S tem namenom smo oblikovali sestavljene spremenljivke (s pomočjo faktorske analize) in indekse (na podlagi lastne presoje), ki bolje odražajo ugotovitve tekstovne analize pisem poslancem in bolj podrobno merijo določen družben fenomen kot posamezna v raziskavah že obstoječa spremenljivka.

Da bi izmerili usmerjenost mladostnikov v individualizem oz. kolektivizem smo s pomočjo faktorske analize oblikovali sestavljeni spremenljivki:

1. Individualizem, ki ga sestavljajo naslednji kazalniki:

• »Danes je nemogoče sočustvovati v žalosti z drugimi«;
• »V življenju je dovolj, da imaš nekaj prijateljev in da se zabavaš«;
• »Potrebno se je osredotočiti na kariero, vse ostalo je manj pomembno«;
• »Potrebno se je oddaljiti od zunanjega sveta in živeti v lastnem svetu, ker je sicer življenje zelo težko«. (Lavrič in drugi 2011).

2. Kolektivizem, ki ga sestavljajo kazalniki:

• »Kdor ne skrbi za druge, bo na koncu nagrajen« (rekodirano);
• »Da bi družba lahko funkcionirala, so potrebne moralne vrednote«;
• »V življenju se moraš obdati z ljudmi, na katere se lahko opreš«. (Lavrič in drugi 2011). 

Poleg sestavljenih spremenljivk, smo oblikovali tudi več indeksov. Indeks »politična usmerjenost levo – desno« je sestavljen iz petih kazalnikov: odnos do revščine, brezposelnosti, onesnaženja, negotovosti zaposlitve, podnebnih sprememb. Indeks »liberalnost – avtoritarnost« pa je sestavljen iz dvanajstih kazalnikov: boj proti kriminalu in korupciji, duhovna prenova, krepitev vojaške moči in nacionalne varnosti, varstvo okolja, varstvo človekovih pravic, socialna varnosti in pravičnost, izboljšanje položaja žensk, spodbujanje rodnosti, grožnja terorizma, nevarnost širjenja HIV, imigranti/prišleki iz drugih držav, ulični kriminal.

Da bi lažje ocenili politično aktivnost mladih in občutek prepada med političnimi odločevalci in njimi (ta se je namreč v analizi pisem izkazal kot ključna prepreka politični participaciji), smo oblikovali še dva dodatna indeksa:

1. Indeks »občutek prepada« je sestavljen iz petih različnih spremenljivk:

• »Kako ocenjuješ vpliv mladih na družbene spremembe, ki se bodo zgodile v vaš prihodnosti?«,
• »Ne verjamem, da se politiki veliko ukvarjajo s tem, kaj menijo ljudje, kot sem jaz«;
• »Ljudje kot sem jaz, itak nimajo nobenega vpliva na to, kaj počne oblast«;
• »Politiki so tako ali tako zainteresirani le za to, da so izvoljeni, in ne za to, kaj volivci resnično želijo«;
• »Skozi politiko nima smisla poskušati spremeniti stvari« (Flere in drugi 2014).

2. Indeks »politična aktivnost« pa je sestavljen iz nabora 15 kazalnikov: Podpisati peticijo; Prisotnost na zakonitih demonstracijah, protestih; Prepričati druge, da na volitvah izberejo istega kandidata oz. stranko kot jaz; Kontaktirati politike; Prispevati denar za politično stranko ali kandidata; Delati za politično stranko ali kandidata; Iz protesta bojkotirati volitve; Deliti letake s politično vsebino; Bojkotirati nakup določenih izdelkih iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov; Kupovati določene izdelke iz političnih, etičnih ali okoljevarstvenih razlogov; Po zidu pisati sporočila ali grafite s politično vsebino; Napisati svoje mnenje/stališče na spletnem forumu ali blogu glede javno politične teme, ki se mi je zdela pomembna; Napisati ali posredovati pismo ali elektronsko sporočilo (e-mail) s politično vsebino; Sodelovati na političnem dogodku, kjer se poškoduje tuja lastnina.

S tako pripravljenimi sestavljenimi spremenljivkami in indeksi smo uporabili že obstoječi raziskavi in njune podatke ter jih prilagodili za potrebe naše študije. Na ta način smo lažje iskali odgovore na raziskovalna vprašanja.

Kako sta k odgovorom prispevali obe fazi študije in kaj smo ugotovili

Tekstovna analiza pisem, ki je v celoti dostopna v poročilu Aktivno državljanstvo mladostnikov (PDF),  je pokazala, da se mladostniki zelo dobro zavedajo negotovosti glede lastne prihodnosti – pisma prevevajo eksistencialne teme: revščina, brezposelnost, razvrednotenje izobrazbe, preseljevanje v tujino, družbene in ekonomske neenakosti, pomanjkanje vrednot v družbi (še posebej v politiki), a tudi usmerjenost v kolektivizem in zavračanje družbene nepravičnosti. Pisma torej rišejo sliko vrednotnega profila mladostnikov, ki bi lahko politično participacijo spodbujal, še posebej, če jo razumemo tudi kot (aktivno) izražanje družbene kritičnosti in občutljivost na pomanjkanje družbenih vrednot. Pa temu ni tako. Mladostniki so politično relativno neaktivni. Predvsem zato, ker ne verjamejo, da so lahko del konvencionalne politike. Konvencionalne politike tako ne razumejo kot potencialnega poligona za uresničevanje njihovih kolektivnih interesov, na njem se ne počutijo kot enakopraven igralec, ampak prej kot polje preigravanja in uresničevanja interesov odraslih. Po drugi strani pa ne moremo trditi, da jih konvencionalna politika ne zanima. Še več; prepričani so, da ima politika moč, da naslavlja družbene probleme in da jih tudi uspešno rešuje, kljub temu, da so do dela političnega establišmenta zelo kritični. Občutek prepada med konvencionalno politiko in mladimi in ne njihove (medijsko pogosto izpostavljene) domnevne pretirane usmeritve v individualizem, lahko torej označimo kot enega izmed glavnih dejavnikov, ki preprečuje višje stopnje politične participacije.

Podobno nakazujejo preračuni na podatkih raziskav Slovenska mladina 2010 in 2013, ki kažejo na usmerjenost mladih v kolektivizem. Na Sliki 4 je prikazana razpršenost anketirancev po vrednotah, ki jih ocenjujejo kot najpomembnejše v družbi, in po usmerjenosti v individualizem oz. kolektivizem (temnejša barva šesterokotnikov pomeni večjo zgostitev anketirancev, svetlejša manjšo). Ugotovimo, da lahko mlade označimo za kolektiviste, saj se precej večji delež anketirancev nahaja v zgornji polovici, vrednote, ki jih ocenjujejo kot najpomembnejše, pa so daleč od individualističnih, medtem ko sta tipično individualistični vrednoti družbeni ugled in materialni uspeh zanje med najmanj pomembnimi.

Vrednotni profil mladih torej ne potrjuje nekaterih domnev o mladih kot atomiziranih in izključno v lastne biografske projekte usmerjenih posameznikov in posameznic. Tudi ti podatki torej potrjujejo, da bi vrednotni profil mladih lahko podpiral njihovo politično participacijo. Pa vendar se, podobno kot pri tekstovni analizi pisem, tudi tu izkaže, da so politično neaktivni. Slika 5 prikazuje distribucijo anketirancev glede na odnos med indeksoma »občutek prepada« in »politična aktivnost«. Najprej lahko ugotovimo, da se na lestvici, kjer je »občutek prepada« merjen od najšibkejšega (levo) do najmočnejšega (desno), večina anketirancev uvršča proti desni strani lestvice. Še bolj očitno je, da so mladi precej politično neaktivni. Ugotovimo lahko, da se jih velika večina uvršča v spodnji del lestvice določene z indeksom »politična aktivnost«. Zelo malo mladih pa zase trdi, da so zelo politični aktivni, kar ponazarja odsotnost anketirancev v zgornjem delu. Prikaz omogoča tudi razumevanje odnosa med tema dvema indeksoma. Tu lahko ugotovimo, da sicer obstaja šibka povezanost teh dveh spremenljivk, ne moremo pa trditi, da je občutek prepada dejavnik, ki odločilno vpliva na raven politične aktivnosti.

Po drugi strani, navkljub občutku prepada med političnimi odločevalci in mladimi, ni zanemarljivo zavedanje o tem, da je udeležba na volitvah državljanska dolžnost. Vendar gre tudi tu za zgolj šibko povezavo z indeksom politične aktivnosti. Slika 6 ponazarja paradoks med relativno visokim zavedanjem mladih o tem, da je udeležba na volitvah državljanska dolžnost in nizko politično aktivnostjo, tudi pri tistih, ki najbolj močno izražajo takšno stališče. To z drugimi besedami pomeni, da četudi mladim privzgojimo zavedanje o pomembnosti (konvencionalne) politične participacije, to še ne pomeni, da bodo mladi politično aktivni tudi v praksi.

Zaključek

S triangulacijskim pristopom, ki je kombiniral zgoraj opisane metode in tehnike, nam je uspelo raziskovano tematiko obravnavati celovito in odgovoriti na raziskovalna vprašanja odgovoriti kljub omejenim finančnim sredstvom. Izkoristili smo obstoječe podatkovne vire, ki pa smo jih za potrebe lastne študije uporabili na način, da smo lažje poiskali odgovore na naša raziskovalna vprašanja. V prvi, kvalitativni raziskovalni fazi smo vrednotni profil mladostnikov in njihovo pripravljenost za politično udejstvovanje analizirali na podlagi tekstovne analize, kjer smo uporabili tudi nekatere inovativne metode (analiza omrežij kot metoda tekstovne analize). V  drugi raziskovalni fazi pa smo ugotovitve prve faze dodatno preverjali na obstoječih podatkovnih virih raziskav Slovenska mladina 2010 in Slovenska mladina 2013, kjer smo poskušali z oblikovanjem sestavljenim spremenljivk in indeksov podatkovni vir »prilagoditi«, da je kar najbolj ustrezal našemu raziskovalnemu problemu.

Zapis je v skrajšani obliki objavljen na portalu Metina lista (rubrika #PodatkiADP).

Rezultati analize so predstavljeni tudi v obliki postra na konferenci MQIC2017 v Berlinu (v angleščini).

Viri

• Boljka, U. in T. Narat. Aktivno državljanstvo mladostnikov : končno poročilo. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, 2016. 87 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 4723813] [PDF]
• Flere, S., R. Klanjšek, M. Lavrič, A. Kirbiš, M. Tavčar Kranjc, M. Divjak, T. Boroja, B. Zagorc in A. Naterer. 2013. Slovenska Mladina 2013: Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti [datoteka podatkov]. Slovenija, Maribor: Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru [izdelava], 2013. Hrvaška, Zagreb: Friedrich-Ebert-Stiftung Kroatien [izdelava], 2013. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2014. ADP – IDNo: MLA13.
• KPK 2013a. Ustvarjalni natečaj za osnovne šole 2013 – »Pismo poslancem«. Dostopno prek: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Aktualno/KPK_Razpis_Natecaj_OS_Pismo_poslancem_20_9_13.pdf (16. avgust 2016).
• KPK 2013b. Smernice za učitelje v okviru ustvarjalnega natečaja “PISMO POSLANCEM”, dostopno na: https://www.kpk-rs.si/download/t_datoteke/8051 (11. 12. 2016)
• Lavrič, M., S. Flere, M. Tavčar Krajnc, R. Klanjšek, B. Musil, A. Naterer, A. Kirbiš, M. Divjak, P. Lešek. 2010. Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji [datoteka podatkov]. Slovenija, Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta [izdelava], 2010. Slovenija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov [distribucija], 2011. ADP – IDNo: MLA10.