V začetku maja 2017 smo se v Lizboni srečali partnerji EU projekta CESSDA SaW, katerega osnovni cilj je krepitev in širitev konzorcija evropskih arhivov družboslovnih podatkov (CESSDA). Partnerji v enem od sklopov projekta za vsako evropsko državo preučujemo ovire in možnosti ter potencialno vrednost, ki bi jo prineslo članstvo v CESSDA. CESSDA bo predvidoma julija 2017 vzpostavljena kot ERIC (European Research Infrastructure Consortium) s seznama ESFRI (European Strategy Forum on Research Infrastructures).
Glavni namen srečanja v Lizboni je bil predstavnikom ministrstev in financerjem znanosti iz držav, ki še niso članice konzorcija, predstaviti rezultate projekta. V uvodnem delu dogodka so udeležence pozdravili Maria Fernanda Rollo, državna sekretarka za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo Portugalske, Kari Bjørke, ministrstvo za izobraževanje in raziskovalno dejavnost Norveške, Antonio de Gulio, predstavnik Evropske komisije. Uvodničarji so poudarili pomen nove paradigme, ki jo prinaša odprti dostop do podatkov za razvoj kakovostnega raziskovanja in soočanje z družbenimi izzivi. Poudarili so, da je potrebno razvijati okvir za povezave med podatki, programsko opremo in raziskovalno skupnostjo, pri tem še posebej pogoje: da so kakovostni podatki dostopni na enem mestu, da zanje dolgotrajno skrbimo in da so to podatki, ki jih je mogoče uporabiti za najširše namene, tudi medpodročno.
V drugem delu dogodka smo Janez Štebe, Sonja Bezjak, Brian Kleiner, Christina Bornatici, Aleksandra Bradić Martinović in Aleksandar Zdravković, predstavniki iz ADP, švicarskega FORS in srbskega IEN predstavili izsledke naloge T3.2 – Pregled položaja podatkovnih arhivskih storitev po državah ter ocena možnosti izboljšanja, ter še posebej poročilo o situaciji v Srbiji, Makedoniji in Italiji. V teh državah že obstajajo nastavki podatkovnih storitev in infrastrukture, prav tako obstaja strokovno znanje, vendar pa države še niso zagotovile sredstev za članstvo v CESSDA, s katerim bi se zavezale k dolgotrajni skrbi za izvajanje podatkovnih storitev za področje družboslovja. S podobno situacijo se soočajo tudi na Hrvaškem, Poljskem, Madžarskem, Romuniji, Litvi, Latviji, Estoniji in tudi v državah izven EU, o tem sta npr. govorila gosta iz Ukrajine in Rusije.
Težke pogoje za raziskovalce s področja družboslovja je predstavil Adrian Dușa, profesor statistike na Univerzi v Bukarešti in predstojnik romunskega arhiva družboslovnih podatkov RODA. Adrian Dușa je opozoril na politično nestabilno situacijo v državi, ki otežuje raziskovalno delo ter poudaril, da bi politične odločitve o financiranju raziskovanja morale presegati čas delovanja posameznih vlad, saj se te prehitro menjajo. V neformalnih pogovorih so predstavniki raziskovalne skupnosti več držav potrdili, da so se znašli v podobni situaciji, ko je raziskovalno delo oteženo.
Drugi dan dogodka smo namenili nalogi T3.3, ki jo vodijo kolegi iz švicarksega FORS. Brian Kleiner je predstavil načrt za razvoj nacionalne podatkovne storitve, ki so ga razvili v okviru naloge. Namen načrta je, da bi pomagal državam, ki svoje podatkovne storitve šele razvijajo. Po kratkem uvodu so udeleženci iz Poljske, Islandije, Albanije, Ukrajine, Italije, Luksemburga, Cipra, Belgije, Avstrije, Irske, Estonije, Latvije, Makedonije in Slovaške predstavili situacijo v svojih državah in možen pričakovan razvoj podatkovnih storitev.
V zaključnem delu se je Ron Dekker, direktor CESSDA, zahvalil vsem udeležencem za prispevek in optimistično zaželel širitev in krepitev konzorcija arhivov družboslovnih podatkov.
