Sodelavec ADP se je 9. decembra 2016 udeležil drugega sestanka delovne skupine Science Europe (v nadaljevanju SE) Working Group ‘Research Data Management Protocols’ (WG) v Bruslju. Srečanja se je udeležil kot imenovani predstavnik ARRS. Skupina predstavlja nadaljevanje nekaterih prejšnjih aktivnosti združenja SE (npr. pred kratkim objavljeno ‘Funding Research Data Management (RDM) and Related Infrastructures’) na področju odprtega dostopa do podatkov, tokrat iz zornega kota vključevanja posebnosti znanstvenih področij pri podpori delu s podatki.
Na sestanku smo si člani delovne skupine, ki jo vodi Peter Doorn iz nizozemske infrastrukturne enote DANS kot predstavnik NWO (nizozemska organizacija za raziskovalno delo), razdelili delo pri pripravi poročila in katere skupine in projekte kot zglede znanstvenih področij bomo vključili v poročilo.
Glede na vedno bolj uveljavljene zahteve financerjev znanosti v Evropi po pripravi Načrtov ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) – Data Management Plans (DMPs), namenjenih spodbujanju priprave podatkov za dostop in ponovno uporabo za raziskovalce, smo v delovnem načrtu skupine identificirali potrebo, da se raziskovalcem, za katere je naloga priprave NRRP za dostop in ponovno uporabo še nova, ponudi pripomočke za lažjo pripravo načrtov.
Financerji znanosti bi radi zagotovili, da raziskovalcem NRRP ne bo prineslo zgolj še ene birokratske zahteve, ki je sama sebi namen. V okviru delovne skupine si prizadevamo spodbuditi delo pri pripravi orodij oz. navodil (o tem je tekla debata, kako poimenovati rezultat dela, protokol, obrazec oz. ‘template’, format, model, shema itd.), ki bodo izhajajoč iz uveljavljenih modelov posameznih znanstvenih področij ali tipov podatkov olajšala pripravo in izvedbo NRRP. Raziskovalci bi jim pri pripravi NRRP lahko sledili in se nanje sklicevali. Ideja je, da se pripravi nekaj testnih primerov takšnih pripomočkov, ki bi imeli podlago v disciplinarnih posebnostih, s čimer bi zagotovili, da bi jih raziskovalci z veseljem prevzeli.
Teme oz. elementi, ki so bili določeni v izhodišču, so bili tudi podlaga za razpravo in oblikovanje vprašanj, ki naj nanje odgovorijo predstavniki posameznih znanstvenih področij, v kolikor so za njih relevantna: vsebina in količina, FAIR načela (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable), kriteriji za vrednotenje podatkov, stroški, zaščita in varovanje. Pomembno je izpostaviti vprašanje, kdo in na kakšen način bo izvajal nadzor oz. preverjal izpolnjevanje in izvajanje NRRP (financer, infrastrukturni podatkovni centri, kolegi iz znanstvene skupnosti).
Poizvedbe glede usmeritev pri NRRP v okviru že vzpostavljenih evropskih infrastrukturnih podatkovnih storitev, kot so CESSDA za področje družboslovja, DARIAH za humanistiko ter ELIXIR za področje medicine, bodo služile pri preizkusu izvedljivosti koncepta.
V popoldanskem delu sestanka so svoje aktivnosti pri NRRP predstavili Daniel Spichtinger, European Commission, Directorate-General Research and Innovation, Unit: Data, Open Access and Foresight, Celina Ramjoué, EC, Directorate-General Communications Networks, Content and Technology, Unit Data Policy and Innovation ter Martin Stokhof, član Znanstvenega sveta, European Research Council. Ugotovili smo veliko sovpadanja pri opredelitvi pomembnih vprašanj, s katerimi se ukvarja skupina pri SE in ostalimi, kar nas je napotilo k nadaljnjemu sodelovanju. V celodnevni razpravi smo med drugim razčiščevali vprašanje izhodišč in načel odprtosti podatkov. Med člani delovne skupin SE je prevladalo razumevanje, da je potrebno vlagati v celostno kakovostno načrtovanje in pripravo raziskovalnih podatkov, združeno z obravnavo morebitnih omejitev od popolnega odprtega dostopa, ki ga je potrebno doseči tako odprtega, kot je mogoče, in toliko omejenega, kot je potrebno. EU komisija v okviru programa Obzorje 2020 nekoliko drugače pragmatično za zdaj dopušča možnost popolnega izvzetja iz zahteve odprtega dostopa, kar je potrebno utemeljiti v NRRP. Izvzetje v tem primeru pomeni zgolj administrativno posledico, da se pri izvajanju pogodbe ne upošteva člen 29.3 (Open access to research data).
Tematika je zelo aktualna tudi za slovensko znanstveno okolje, saj je znotraj nedavno sprejete Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020 določilo o obvezni pripravi NRRP ter jasno opredelitev: ‘Raziskovalni podatki, financirani z javnimi sredstvi, morajo biti v čim večji meri odprti in dostopni s čim manj omejitvami.’ Tako je zdaj primeren čas, da vsi ključni deležniki začno oblikovati okolje, kjer bodo z NRRP prispevali k kakovosti in preglednosti ustvarjenih podatkov, po možnosti čim bolj dostopnih.
V ADP smo deležnikom v pomoč pripravili priročnik z naslovom: »Priprava raziskovalnih podatkov za odprti dostop« in ga ponudili v rabo v odprtem dostopu.
