Konferenca e-ARH.si – Slovenski elektronski arhiv

Pod okriljem Arhiva RS je 27. maja 2015 v prostorih Ministrstva za kulturo potekala konferenca ob zaključku projekta izgradnje e-ARH.si. V projektu so razvijali spletno storitev sprejemanja in nadaljnje uporabe izbranih oblik arhivskega e-gradiva. Storitev bo dostopna (predvidoma) od 1. julija 2015 na spletni strani http://www.e-arh.si/.

Namen konference je bila predstavitev Slovenskega elektronskega arhiva ‘e-ARH.si’ in dodatno informiranje ustvarjalcev dokumentarnega gradiva, uslužbencev, ki delajo z dokumentarnim gradivom, informatikov in arhivistov o izzivih elektronskega arhivskega gradiva. Na konferenci so sodelovali arhivisti slovenske javne arhivske službe (SJAS), ki pokrivajo področje dela z elektronskim arhivskim gradivom in predstavniki Ministrstva za javno upravo, ki so spregovorili o izzivih e-poslovanja in strategiji razvoja javne uprave.

Na dogodku so svoje prispevke predstavili:

– dr. Polonca Blaznik in dr. Alenka Žužek Nemec, Ministrstvo za javno upravo: Izzivi državne informatike in novosti na področju storitev eUprave

– mag. Tatjana Hajtnik, Arhiv Republike Slovenije: Na poti do e-arhiva: oris izvajanja strategije 2010–2015 in sedanja konfiguracija

– dr. Miroslav Novak, Pokrajinski arhiv Maribor: Referenčni model za Odprt arhivski informacijski sistem – OAIS

– Aleksandra Mrdavšič, Arhiv Republike Slovenije: Dogovor o izročitvi med ustvarjalcem in arhivom

– mag. Boris Domajnko, Arhiv Republike Slovenije: Izročitev, hramba in dostop do arhivskega e-gradiva (izdelki projekta e-ARH.si)

– dr. Jože Škofljanec, Arhiv Republike Slovenije: Delovanje e-arhiva in notranja pravila

– mag. Nada Čibej, Pokrajinski arhiv Koper: Kontrolni seznami in izzivi digitalizacije arhivskega in dokumentarnega gradiva

Sicer pa je mogoče ugotoviti, da je med klasičnim arhivskim delom in podatkovnimi storitvami, kot jih poznamo v novodobnih repozitorijih oz. podatkovnih središčih, več podobnosti, kot se jih akterji pogosto sploh zavedajo. Ne le da uporabljamo podobno terminologijo, tudi v ADP uporabljamo sistem OAIS kot referenčni model in tudi pri nas se poslužujemo podobnih postopkov predaje, prevzema, ohranjanja, in deljenja gradiva, čeprav nas k tem za razliko od klasičnih arhivov, ne zavezujejo zakonske podlage. Pripomniti pa velja tudi, da je naša trenutna prednost gotovo v tem, da do večine gradiv pridemo takoj po nastanku in ne šele po 10 ali več letih, ko nastopi vrsta problemov, npr. s formati in aplikacijami, ki takrat ne obstajajo več.

Priporočamo v branje:

 

Prejšnji članek

CESSDA: prenovljena podoba

Naslednji članek

Zaščita mikropodatkov za potrebe distribucije sekundarnim uporabnikom

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja